DomovVizitkaDodaj med priljubljene
Za ogled flash predvajalnika, potrebujete Adobe Flash Player 9.0. Dobite ga lahko tukaj.



Obiskovalcev: 112061
Pozdravljeni
Slovo od Milana
Natisni Priporoči
V torek, 16. februarja, se je na ljutomerskem pokopališču zbrala nepregledna množica, ki je k zadnjemu počitku pospremila prejšnji teden preminulega Milana Beleca iz Železnih Dveri.

Milan je bil širše prepoznana osebnost, saj je s svojim odnosom do prleške kulturne dediščine sodeloval pri neštetih projektih in ogromno pripomogel k večji prepoznavnosti Prlekije. Deloval je v številnih društvih, poznan pa je bil tudi z malih televizijskih zaslonov.

Od Milana so se poslovili svojci, številni prijatelji, znanci od blizu in daleč, člani in članice društev, kjer je Milan deloval, župani in županja, ...

Mašo pred pogrebom sta vodila msgr. Izidor Veleberi in Frančišek Horvat, poslovilni govor je v imenu vseh prisotnih prebral Branko Hrga, od Milana pa se je z govorom poslovila tudi županja Občine Ljutomer, mag. Olga Karba, ki je med drugim povedala, da bo zgodovina Ljutomera in Prlekije o njem veliko pisala.

Milan je bil mojster ročnih del, kjer je v svoji delavnici v Železnih Dverih vedno rad vsem pokazal svoje mojstrovine, v Prlekiji pa verjetno ni gospodinjstva, ki ga ne bi krasil vsaj en njegov unikatni izdelek. Bil je gonilna sila prleškega društva za ohranjanje tehnične kulture in dediščine Johann – Janez Puch, idejni vodja skupine Künštni Prleki, kjer so na šaljiv način širši javnosti prikazovali prleške običaje, od vsega začetka pa je tudi aktivno sodeloval pri ustvarjanju naše prleške spletne strani ter Prleških cejtng.

Zadnja leta je širjenje prepoznavnosti Prlekije zelo uspešno nadaljeval z ustanovitvijo Naše Republike Prlekije in kot predsednik s svojimi ministri ter odpiranjem ambasad glas o Prlekiji širil po celotni Sloveniji in izven meja. Širši javnosti je postal znan predvsem kot mentor v šovu Kmetija: Nov začetek, kjer je s svojimi bogatimi izkušnjami delil nasvete, saj je bil sam izkušen kmet, ki je na kmetiji živel od otroštva. Milan je bil tudi pobudnik ustanovitve športnega društva Partizan Železne Dveri in prvi predsednik društva, ki je lani praznovalo 40 let igranja malega nogometa, za kar je še pred mesecem dni prejel priznanje od Športne zveze Ljutomer.

V prvi vrsti pa je bil človek z velikim srcem, velik Prlek, pravi promotor prleškega turizma, njegovo gostoljubje na domačiji je bilo poznano daleč naokoli, bil je tudi prejemnik kipca štorklje, ki se podeljuje najzaslužnejšim na področju turizma v Pomurju. 50 let je bil tudi gasilec.

Milan je bil seveda še mnogo mnogo več, bil je unikat, kot njegovo podjetje, za njim pa je ostala bogata zapuščina, kot bo tudi on za vedno ostal z nami v naših srcih in mislih, na številnih posnetkih, fotografijah, zapisih,  …

Zbogom Milan, zelo te bomo pogrešali, domačim pa še enkrat iskreno sožalje.

http://www.prlekija-on.net/lokalno/11293/milana-na-zadnjo-pot-pospremila-nepregledna-mnozica.html


Podelitev priznanja Republike Prlekije
Natisni Priporoči

9. občni zbor
Natisni Priporoči

20. vinska kraljica Slovenije Sara Stadler
Natisni Priporoči
Sara Stadler

Spoštovani,z novo vinsko kraljico,20 po vrsti je Naša Republika Prlekija dobila veliko priznanje. Sara Stadler je že tri leta ponosna prejemnica našega potnega lista. Svoje sošolce je lansko leto pripeljala v Prlekijo.
tako je veliko mladih spoznalo zgodbo katera je drugačna in odseva napredno,drzno razmišljanje na področju turizma.
Po Sandri Vučko domačinki imamo sedaj kraljico katera spoštuje naše vino in pokrajino.

http://www.prlekija-on.net/lokalno/11094/20-vinska-kraljica-slovenije-je-postala-21-letna-sara-stadler-iz-bistrice-ob-sotli.html

Čestitka
Natisni Priporoči

Prlekija je vedno bolj poznana na Gorenjskem
Natisni Priporoči
Projekt Republika Prlekija z odprtjem Ambasade v Kranju je dobil novo podobo. Potrebno je bilo štiri leta priprav in raznih sodelovanj da je končno uresničena izvirna zgodba. Prlekija je vedno bolj poznana na Gorenjskem.

http://www.prlekija-on.net/lokalno/10937/pomurje-se-je-predstavljalo-v-rovih-pod-starim-kranjem.html

Peter Debeljak postal državljan naše republike Prlekije
Natisni Priporoči

Zaključek Kmetija: Nov začetek
Natisni Priporoči
Na Kukeču se je končalo finale druge, najbolj gledane oddaje Kmetija nov začetek. Veliko joka,smeha in trdega dela je zaznamovalo tekmovalce.
Dokazali so da je za preživetje potrebno veliko odrekanja.

Galerija slik

Novi Sad Tamburaški ansambel ZORULE 20 LET
Natisni Priporoči
Spoštovani g. predsednik republike Prlekija Milan Belec!

Lepo se zahvaljujem v imenu obeh parov, ki smo bili del prijetne slovenske  delegacije v Sremske Karlovce in Novi Sad.

Bilo mi je v čast, da smo se lahko še bolje spoznali in zastopali barve Slovenije in naše republike Prlekija.

Zahvala gre seveda  tudi prvi dami, ga. Frančki,  za prijetno popestritev in komentarje doživetij, ki nam bodo ostali v lepem spominu.

Vesel bom, če bomo lahko še kdaj kje sodelovali in se prijetno družili!

S spoštovanjem, zaveden član družine Prlekov! Peter Kirič
Zahvala katera pove da so posamezniki kateri se zavedajo kaj pomeni biti promotor Prlekije. Drobna pozornost s katero je potrebno nagovoriti še več domačinov
in jim položiti na srce,da je potrebno lastne vrednote in bogastvo katerega imamo, promovirati.

Dogodek in udelženci pa nas prepričuje da ljudem manjka pristnega,odprtega dialoga. Ljudem manjka topla beseda,na vse pritiska nepotrebna sila s katero se srečujemo v vsakdanjem življenju.
Tudi tokrat,ponovno  smo spoznali da delitve in razpad Jugoslavije uničuje vrednote,katerih več nikoli ne bomo imeli, a so edina rešitev za ta prostor.

Posamezniki kateri so prišli na slovesnost ob 20 obletnici tamburaškega ansambla ZORULE iz Novega Sada so tisti ki v Makedoniji,Črni Gori, Bosni,Srbiji in na Hrvaškem krojijo glasbeno sceno.
Dirktorji festivalov,vodilni ustvarjalci s tem umetniškim ustvarjanjem ohranjajo dediščino katero z velikim veseljem prenašajo na mlade rodove. Biti z njimi,spoznavati način zagnanega dela je
privilegij,katerega smo si pridobili z našim sodelovanjem in promocijo. Vsi so postali tudi ponosni lastniki prleških potnih listov. Znastva so temelj za nadgradnjo zgodbe ki jo širimo.

V opomin vsem kateri so poklicani da svoje delo usmerijo v prostor kateri nam je blizu,kjer smo spoštovani. Malo se jih zaveda da je na teh prostorih veliko priložnosti,je prostor kamor sodimo.
Nosilci razvoja turizma se na vse načine trudijo obiskati sejme in predstavitve po Evropi,za to razmetavajo sredstva katera pa ne prinašajo nobenega razvoja.Biti prisoten na tem prostoru pa je
zanje nepotrebno,skorak žaljivo. 
 
Smo tisti ki se tega dobro zavedamo,to delamo na najbolj prijazen in prijateljski način. Tudi iz tega razloga je tole kratko pismo.

Galerija slik

Kulinarični festival regij
Natisni Priporoči
V Avstrijski Radgoni je bil tretji kulinarični festival regij. Prireditev na katero organizatorji povabijo izvirne ponudnike.Na vsakem koraku so se mešali okusi,nosnice so dražile omamne vonjave. Dvorana mestne hiše poimenovana po Janezu Puhu je gostila eminentne goste z obeh strani meje.

Medijsko je dogodek povezala Avstrijaka ORF. Zanimivo je da bodo novinarji omenjene hiše obiskali razstavljalce v njihovih okoljih in na ta način še bolj promovirali posamezne dejavnosti. Ljutomer smo zastopali KÜNŠTNI PRLEKI pod imenom Jeruzalem.To ime je mangnet za Avstrijske goste. Ponudba družine Belec s projektom Babičine marmelade je bila osrednja zgodba ki je požela veliko zanimanja.

Pokazalo se je da je potrebno sodelovanje z bližnjimi partnerji. Še bolj pa je prišlo do izraza dejstvo da se zgodbe niso udeležili delavci v turizmu,kar je dokaz da so le nepotrebni balast.

Eno dejstvo kateremu smo bili priča pa je begunska kriza. Sosedje so omenili da imajo več kot 90% odpovedi že rezerviranih nočitev.Gotovo je tudi pri nas upad vendrar se tega dejstva še nismo sposobni zavedati.

Galerija slik

Ljubljanski vinski sejem
Natisni Priporoči
Po daljšem času so organizatorji ponovno nekako sramežljivo obudili nekdanji veliki vinski sejem na gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Odziv vinogradnikov je bil zadovoljiv. Res da jih je sodelovalo veliko manj,kar je odraz težav v vinogradniški panogi. Na Večini razstavnih prostorov se je zgodba o težavah mešala z okusi izjemnih vin.

Nedeljski dnevnik je bil pobudnik 1. simpozija pristnih slovenskih žganic Tone Forneci -Tof je bil pobudnik tega dogodka. Povabil je ljubitelje žganjekuhe iz cele Slovenije. Dogodek je dobil veljavo zarAdi prisotnosti družine Belec IN Naše Republike Prlekije,katera je sodelovala z dodatno izvirno ponudbo. Posebnost katera je očarala obiskovalce je degustacija Babičinih marmelad v kombinaciji z Rožmarinovo žganico. Tudi priznani kuharji so bili presenečeni nad okusi ki so se mešali v ustih. Degustacija je  dobesedno presenetila in pokazala izvirnost s katero družina Belec promovira prleško ponudbo.

Nekaj zanimivih obiskovalcev je pridobilo zelo željen dokument. Popotni list Naše Republike Prlekije je postal prepoznavna turistična ponudba,pod omenjeno blagovno znamko se promovira pokrajina in ljudje ki so vedno na svojevrsten način predstavljali razum in skrbno delo.  Naloga novih državljanov je da na področjih kjer delajo promovirajo zgodbo ki je posebna in zanimiva.

Galerija slik

Dragec
Natisni Priporoči
Dragec,je človek katerega lahko nagovorimo z veliko začetnico. Ponosni smo da je tudi človek katerega je bolezen, prikrajšala za mnogo lepega
postal naš Prlek. Posebno veselje nam je da je popotni list Naše Republike Prlekije naredil toliko veselja,človeku katerega lahko vsi spoštujemo.

Naše delovanje društva je namenjeno ljudem kateri so prikrajšani za normalno življenje in jim drobne pozornosti pomenijo več kot nam,kateri teh težav nimamo.

Milan Belec

Dragec

Moja Mura 2015
Natisni Priporoči
Na Krogu je bila prireditev katero so organizirala društva,katera se trudijo ohraniti bogastvo,katero nam ohranja naša Mura. Povabilu na prireditev se je
odzvalo veliko domačinov,kateri veliko pomenijo na različnih področjih. Strokovni posvet pa je na zanimiv način prispeval mnenje s katerim se
zagovarja dediščino reke.

Nekaj društev pripravilo ponudbo različnih jedi,s katerimi poskušajo tudi na nam domač način promovirati ponudbo ob reki Muri. Druženje je bila lepa priložnost za domačine z obeh bregov. Nevihta pred prireditvijo pa je bila vzrok za manjšo udeležbo. Pred nastopi umetnikov z obeh bregov pa je posijalo sonce in obarvano reko in ljudi v mehke poznojesenske barve.

Mura je  čisto potiho tekla naprej,na njenih valovih pa je ostalo upanje da je dogodek,priložnost za ohranitev podarjenega bogastva.

Galerija slik

53. sejem AGRA
Natisni Priporoči
Vsakoletno sejemsko dogajanje popestrijo KÜNŠTNI PRLEKI
Potujoča Ambasada na kateri je prisotna ljudska glasba in dobra volja pritegnejo mnogo obiskovalcev.

Sejemska nedelja na 53. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni je bila tudi tokrat odlično obiskana. Na tisoče obiskovalcev,
med katerimi so bile številne družine, si je v lepem vremenu ogledalo bogato ponudbo rekordnega števila razstavljavcev, spremljalo sekaško tekmovanje,
tekmovanje v vlečenju vrvi in v plesanju polke, se udeleževalo strokovnih srečanj, ki so bila namenjena predvsem čebelarjem in gozdarjem ter bilo deležnih praktičnih strokovnih nasvetov.

Ponedeljek, 24. avgusta bo na Agri dan govedorejcev, veterinarjev in živilcev, svojo ponudbo pa bodo predstavili tudi Vojvodinci, ki so že vrsto let redni udeleženci sejma. Izmed strokovnih dogodkov velja izpostaviti posveta z naslovom Sladkorna pesa - novi izzivi in Kmetijstvo - tisočero priložnosti za delovna mesta, ki jih s povezovanjem gradi skupnost. Na omenjenem posvetu bodo organizatorji s predstavniki države, stroke in izobraževanja, z mladimi ustvarjalci in ljudmi iz prakse prikazali že ustvarjeno in osvetlili priložnosti za delovna mesta, ki jih ponuja kmetijstvo. Prikazani bodo primeri dobrih praks iz Savinjske doline.

Galerija slik

Novice za vinogradnike
Natisni Priporoči
Barbika Žunič s.p.
Enološko svetovanje in analize vina
Lendavska c. 9, Ljutomer
GSM 070 815 130

Pozdravljene vinogradnice in pozdravljeni vinogradniki
Približuje se zelo pomembno opravilo za vas in to je čas trgatve. Moram vas spomniti, da je določitev pravega roka za trgatev zelo zahtevno opravilo. S trgatvijo skušamo ujeti najboljšo zrelostno stopnjo grozdja za stil vina, ki ga načrtujemo.
Na našem vinorodnem področju so zelo različni mikroklimatski pogoji za pridelavo in zorenje grozdja, kar pomeni, da je nemogoče na splošno določiti čas trgatve za posamezno sorto.
V hladnejših in vlažnih letinah ima glavno vlogo za določanje roka trgatve sladkor, medtem ko nam v vročih in suhih letinah določajo rok trgatve kisline, nikakor pa ne smemo pozabiti na pH vrednost.
Tako je zdaj pravi čas, da preverite kako je kaj s sladkorjem, kislinami in pH vrednostjo v vašem grozdju.
Malo še ponovimo zrelostne stopnje grozdja:
Fiziološka zrelost grozdja je, ko so zrele grozdne pečke.
Tehnološka zrelost je čas optimalnega razmerja sladkor / kislina za pridelavo posameznega stila vina.
Polna zrelost  traja 3 do 4 dni, ko se sladkor in kisline več ne spreminjajo.
Prezrelost grozdja je pa, ko se grozni sok začne zgoščevati v grozdni jagodi, ker je pecelj posušen in ni več prehoda za rastlinske sokove.
Želim vam, da opravite trgatev v najbolj optimalnem času za vaš stil vina.

Enologinja Barbika Žunič, dipl. ing. agr.

Letak

Etno četrtek s Künštnimi Prleki
Natisni Priporoči

53. mednarodni sejem AGRA
Natisni Priporoči
53. mednarodni sejem AGRA, najpomembnejši kmetijsko-živilski sejem v Sloveniji in sosedski regiji štirih držav bo tudi letos postregel s pestrim razstavnim programom s številnimi novostmi, idejami in trendi na področju kmetijstva in živilstva, saj se bo od sobote, 22. do četrtka, 27. avgusta 2015 v Gornji Radgoni pod sloganom »Tradicionalno svež« predstavilo preko 1700 razstavljavcev iz 30 držav. Bogat bo tudi strokovni in spremljajoči program, saj bo sejem spremljalo preko 150 strokovnih, stanovskih in družabnih prireditev.

Letošnji sejem bo počastil Mednarodno leto prsti s številnimi poučnimi razstavami in dogodki za vse generacije. Zanimiv bo celodnevni festival piva v soboto, ki se bo po 18.00 uri nadaljeval z zabavnim večerom z Manco Špik, navduševali bodo atraktivni nastopi lipicanskih konjev, mednarodna šola mladih rejcev govedi in še veliko drugih pestrih dogodkov.

Veselimo se sejemskega srečanja z vami!

Ekipa Pomurskega sejma d.d.

Podrobnejši program dogajanja si lahko ogledate na www.pomurski-sejem.si ali v »programu dogajanja«.

AGRA

Gospodu predsedniku vlade
Natisni Priporoči
Minulo je nekaj dni od izbruha afere arbitraža. Nisem želel dodatno razburjati državljanov in vam jemati dragoceni čas za branje pisem, ki jih verjetno berete v klipingu. Ne glede na moje osebno mnenje o vzrokih in krivcih, se zavedam, da morate rešiti, kar se rešiti da. Zato sem s pismom počakal in vam pustil čas, da omejite škodo, ki jo je naredila politična srenja, ki ji pripadate. Pri tem ne merim zgolj na vas osebno temveč vse, ki zasedajo ali so zasedali politične funkcije in uradniške položaje na katerih se kroji usoda države.

Ne bom udrihal po vas in ostalih politikih. Na pripombe plebejcev in njihovih združenj ste dosegli visoko stopnjo imunitete zato bi to bilo mlatenje po oslovi senci. V duhu dobrovernosti vas želim z dobronamernimi ugotovitvami in vprašanji pozitivno motivirati, da nam sporočite, kako boste ukrepali, da bo delo za katero ste izvoljeni, imenovani in plačani dajalo rezultate. Vprašanja vam postavljam javno, v pričakovanju, da bom deležen poštenega in celostnega pojasnila, ki me bo prepričalo, da verjamete v to, kar govorite. Ne bom vam štel v slabo, če na kakšno vprašanje ne boste odgovorili, ker odgovora nimate. Priznanje bo zagotovilo, da imate resen namen in zavedanje, o nujnost iskanja rešitve..

Civilna pobuda in državljani ne moremo vplivati na konkretno dogajanje. Dodatno zaostrovanje vzdušja v državi in med državama je neproduktivno. Smotrno je bilo počakati na odločitev hrvaškega sabora in arbitražnega sodišča. Morda sta nam Sekolec in Drenikova celo naredila uslugo in nakazala slabe točke domnevne arbitražne rešitve, ki naj bi bila ugodna za Slovenijo. Težko verjamem, da se prekaljeni mednarodni maček Sekolec ni zavedal možnih posledic svojega početja. Iz prisluhov(če so avtentični) lahko razberem, da nasprotno od slovenske politike in javnosti, Sekolec ni bil ravno navdušen nad domnevnimi rezultati, ki so orientirani predvsem na mejo na morju. Stvarno je ta meja na vodi skoraj nepomembna, ladje bodo v Koper plule ne glede na to, kje bo potekala. Za Slovenijo je zelo pomemben potek kopenske meje, ki ne nazadnje določa tudi mejo na morju.

Kar se je zgodilo je nedopustno in kaže, da slovenska država nima informacij o postopkih drugih držav, sočasno pa protiobveščevalno ne ščiti lastnih »družinskih« skrivnosti. Slovenska politika je po dogodku naredila, največ kar se je dalo in delno sanirala škodo, ki jo je naredila. Imenovanje tujca za arbitra je primeren izhod v sili z grenkim priokusom. Zgodovina nas uči, da tisti, ki jim tujci krojijo državne meje spadajo med poražence. Prednostni interes državljanov je preprečevanje podobnih zapletov v prihodnosti, in drugotni ugotavljanje krivcev in odstranitev s položajev, kjer so škodovali nacionalnim interesom. In ne samo konkretnih krivcev, tudi nesposobnežev in poltronov. Državljani imamo od vodilnih služabnikov naroda in države pravico zahtevati in dobiti pojasnila, mnenja in zaveze za ravnanje v prihodnosti. Te informacije so v javnem interesu, ker omogočajo državljanom ustrezno ravnanje na volitvah, in uspešno delovanje demokratičnih inštitucij.

Ne redko se informacije javnega značaja zakrijejo s stopnjo tajnosti. Tudi komisija DZ za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb je za zaprtimi vrati razpravljala o tajnih informacijah v zvezi z arbitražo, ko so te prenehale biti tajne. Po besedah predsednika komisije Branka Grimsa je lahko do osem virov imelo možnost dostopa in posredovanje pogovora med Sekolecom in Drenikovo.
Grimsova izjava pomeni dvoje. Popolno operativno nesposobnost državnih organov, ali pa prikrivanje naročnika, izvajalca in posrednika prisluhov. Prikrivanje posrednika je evidentno. Najprej je prisluh objavil beograjski časopis, za tem pa hrvaški, ki se lahko sklicuje na pisanje beograjskega časopisa.
Zgolj z analizo javno dostopnih informacij bi se lahko komisija približala oceni o lokaciji, identiteti naročnika in izvajalca, ter zmanjšala število možnih virov od »Grimsovih 8« na dva do tri.
Kar samo se poraja vprašanje zakaj komisija DZ ni takoj oblikovala komisijo za nadzor SOVA-e, kot v primeru Veber-VOMO? Zakaj Cerar ni pozval k odstopu zunanjega ministra in sprožil postopek za zamenjavo direktorja SOVE. Zakaj je odziv opozicije mlačen, razen zahteve SDS po odstopu Erjavca?
Predsednik komisije DZ za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb trdi, da so službe, ki so v pristojnosti komisije, opravile svoje delo, opozarjale na nevarnosti, izobrazile ljudi in jim nudile ustrezno pomoč. Kakšen namen ima ta trditev, ko je evidentno, da te službe dela niso opravile.
Analiza dogodkov o prisluhih in začetki izpodbijanja verodostojnosti sodišča nekaj mesecev nazaj,mi daje misliti, da je celotna kampanja bila skrbno načrtovana in usklajena z interesi strank na Hrvaškem, ne gre pa izključiti tudi specifičnih interesov v Sloveniji.

Arbitražno sodišče, ki odloča o meji med Slovenijo in Hrvaško, je 20. 06. 2015 slovenskega zunanjega ministra Karla Erjavca pozvalo, naj se vzdrži izjav o izidu arbitraže med državama.
Sodišče v Haagu se je tako odzvalo na protest hrvaške zunanje ministrice Vesne Pusić, ki je aprila 2015 sodišče opozorila na naslednjo izjavo Erjavca. Citat »Po informacijah, ki jih imam jaz, ki so sicer zelo neformalne, tudi na podlagi nekih občutkov, ki jih ima naša odvetniška skupina, ki je sestavljena iz najbolj uglednih svetovnih pravnikov za pomorsko pravo, nekako imamo nek optimizem, da bo arbitražno sodišče določilo ta stik z odprtim morjem.«
Po besedah Pusićeve Erjavčevo komentiranje arbitraže ni bilo prvo, po njenem pa se s tem »resno postavlja pod vprašaj arbitražni postopek, ki je še v teku«.
Ta izjava in poznejši dogodki dajejo misliti, da je hrvaška načrtno pripravljala »miniranje« arbitraže. Postavlja se vprašanje od kdaj je HR dobivala prisluhe pogovorov in zakaj SOVA tega ni odkrila. Sekolec je med arbitražo živel na Dunaju, kjer je bil izpostavljen prisluhom, osebnem opazovanju in lobiranju. Celostna protiobveščevalna zaščita je bila otežena, če se je sploh izvajala.

Časnik Večernji list je 21.07.2015 objavil - zanimivo je, da sta skoraj istočasno vendar pred njim, novico objavila beograjska tabloida Blic in Kurir - prepis telefonskih pogovorov v katerih je Sekolec Drenikovi pripovedoval podrobnosti pogovora med predsednikom sodišča Gilbertom Guillaumom in drugimi arbitri.

Vesna Pusić je 22. 07. brez preverjanja časopisnih novic, sklicala novinarsko konferenco. Odločno je izrazila dvom v nepristranskosti arbitražnega sodišča. Za diplomacijo je bil njen odziv izjemno hiter in brez preverjanja pri sodišču in v Sloveniji, kar potrjuje, da je hrvaška vlada objavo prisluhov pričakovala. Pusičeva je izrazila presenečenje, ker je Slovenija pogovore priznala. Očitno je pričakovala zanikanje, kar bi hrvaški politiki omogočalo »kuhanje žabe« z dodajanjem novih podrobnosti, ki bi dokazovale verolomnost slovenskih uradnikov, kar hrvaški politiki cel čas vztrajno ponavljajo.

23. 07. je Cerar sklical varnostne službe. Sekolec in Drenikova sta odstopila.

Cerarjeva izjava: Nekdo, ki je povezan s hrvaško stranjo, je uporabljal vohunske metode. Kaj je vedel Cerar, da za prisluhe ni obtožil hrvaške obveščevalne službe, temveč nekoga drugega.?

24. 07. DEMOKRACIJA piše: afera »Piranleaks« je bila sprožena zaradi notranjepolitičnih razlogov. Povsem možno je, da so posnetek naredili kar »naši« s pomočjo SOVA-e, ter jih predali Hrvatom. Očitno nekateri želijo vplesti vse svoje politične nasprotnike in povečati slovenske težave. Pisanje DEMOKRACIJE in povezanost z nekaterimi strankami v SLO ustvarja sum o skupnih političnih interesih teh strank in sorodnih strank v HR, kakor tudi multilateralnih odnosih teh strank na ravni EU. Zakaj sum o političnih interesih sorodnih strank v RH in RS
Leta 2004, je SOVA posnela pogovor med takratnim hrvaškim premierjem Ivom Sanaderjem in vodjo takrat največje slovenske opozicijske stranke, ki je bila sredi predvolilne kampanje. Dogovarjala naj bi se o povzročanju incidentov v Piranskem zalivu, ki da so jih sprožali Hrvati. Državnozborska komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb je ugotovila, da se o incidentih nista dogovarjala, ampak pogovarjala. Podatki o tem so v SOVI izginili. Da so poleg mejnih, vpleteni še drugi interesi, ki jih je treba upoštevati pričajo izjave poznavalcev mednarodnih in obveščevalno varnostnih razmerij.
Ivo Vajgl, zgodba iz Večernjega lista, če so posnetki avtentični, govori o neodgovornem komuniciranju visokih državnih uradnikov in pooblaščencev v zadevi, ki je državni interes in v času, ko tisti, ki znajo in nimajo predsodkov kakršnekoli vrste, prisluškujejo, globalno in lokalno.
Iztok Podbregar, nekdanji direktor Sove je ocenil, da je posnetke v medije spravila Hrvaška oz. njene obveščevalne službe, da bi v predvolilnem boju obvestila hrvaško javnost o izidu arbitraže in spodkopala postopek na sodišču.
Klemen Grošelj Zastavlja vprašanje, katera obveščevalna služba je te posnetke posredovala hrvaškim medijem. "Lahko je šlo za hrvaško, lahko slovensko, lahko pa tudi katero tujo obveščevalno službo oziroma zunanjega izvajalca, saj gre za mednarodno zadevo, ki jo verjetno spremljajo na širšem območju,"

Peinkiher. Slovenija na varnostnem področju doživlja debakle tudi na mednarodnem prizorišču. "In to zaradi tega, ker 25 let slovenska politika najbolj občutljive funkcije v pomembnih državnih ustanovah privatizira in politizira. Tako je tudi na področju varnostnih služb (civilne in vojaške), kjer na čelo teh služb postavljajo nestrokovne podložnike strankarskih politikov. To trditev med drugim potrjuje izjava vodje arbitražne projektne enote na MZZ, ki jo je vodila Simona Drenik.« nad vsem sem presenečena, ne le nad samim pisanjem časnika, ampak nad "izjavami, tiskovnimi konferencami" v Zagrebu. Poudarila je še, da ima Hrvaška - če s svojimi napovedmi misli resno - v okviru arbitraže že ves čas na voljo vse postopke za ukrepanje. "Če je to medijski spin, je pa medijski spin," je dodala. Izjava dokazuje, da ta oseba ni bila primerna za dodeljeno ji nalogo.

Slovenska država ima težave z lastno identiteto, nacionalni interes pa je dodobra zbledel in je v veliki meri podrejen interesom strank. Arbitražni zaplet nas opozarja, da moramo zunanje in notranje politično dogajanje strniti ob ustavnih vrednotah samostojnosti. V primeru arbitraže Hrvaška načrtno ustvarja dvom v nepristranskost arbitražnega sodišča, da bi postopek ustavila in preprečila pravično razmejitev.

Med 27. In 29. 07. se je hrvaška politika poenotila. Sabor je s 100% glasov poslancev sprejel sklep o izhodu iz arbitraže, kar potrjuje, da je celotna akcija bila skrbno pripravljena in dosegla za zdaj načrtovane politične cilje, predvsem na homogenizaciji volilnih baz in visoko podporo javnosti. Zelo majhna je verjetnost, da se bo načrt razvijal v bodoče po hrvaških željah. Neposredno pred volitvami in po volitvah bomo verjetno priča iskanju krivcev, zakaj odhod iz arbitraže ni uspel. Kako bo arbitražni izid vplival na bilateralne odnose pa je veliko odvisno od slovenske strani, zlasti njene zunanje politike. Tudi od tega, ali bo predsednik vlade zmogel odsloviti zunanjega ministra, ki imenovanje tujega arbitra arogantno prikazuje kot zmago slovenske diplomacije.
Nekdanji zunanji minister Boris Frlec ocenjuje, da se je Slovenija preveč pustila povleči v afero, namesto da bi pogledala od daleč in Hrvaško označila za nekredibilnega partnerja, kar je po njegovem s preteklimi primeri dokazala: »To je provokacija in mi smo nasedli.« Slovenija se je, pravi Frlec, odzvala natančno tako, kot je Hrvaška pričakovala:
Nekdanji veleposlanik in diplomat Mirko Cigler ocenjuje, da vlada potrebuje ukrepanje po načelih kriznega menedžmenta. Prva stvar, ki jo vsekakor mora narediti, če je še ni, je, da do »zadnje podrobnosti ugotovi, kaj se je dejansko zgodilo v komunikaciji teh dveh klepetulj«. Druga prednostna naloga vlade je, pravi Cigler, zagotoviti nadaljevanje dela arbitražnega sodišča z imenovanjem slovenskega arbitra in protestirati pri Hrvaški zaradi »flagrantne kršitve z uporabo nedovoljenih sredstev«. Naslednja naloga pa je diplomatska ofenziva pojasnjevanja dogodkov v evropskih prestolnicah. Naša taktika - in to vlada tudi počne - je, da v prvih rundah ne pademo. Kajti na daljši rok, če se bo odločalo po točkah, Hrvaška nima možnosti,« je prepričan Cigler.

Vlada mora prepoznati, da sta državni in nacionalni interes eno, zato ju je treba obveščevalno podpirati, protiobveščevalno ščititi in preprečiti vpliv notranjih parcialnih interesov.

Od predsednika vlade zahtevamo, da državljane obvesti o rezultatih raziskave v zvezi z arbitražo in ukrepih, ki jih bo sprejela vlada za sanacijo nastale škode.. Državnemu zboru naj v najkrajšem roku predloži zakone, ki bodo zagotavljali strokovno in strankarsko neodvisno delovanje diplomacije in varnostnega sistema države.

Ivan Herbert Kukec


IDENTITETA SLOVENIJE
Natisni Priporoči
Mirko Šterman

Ves svet je danes povezan z mnogimi vezmi - političnimi, kulturnimi in gospodarskimi. Evropska zveza se širi, tudi najbogatejše države so odvisne ena od druge. Da bi se v teh dogajanjih znali in zmogli upreti vsem nevarnostim izgube lastne identitete, je prav, da najprej poznamo sami sebe. Kot mlada država, ki je nastala leta 1991, si postavljamo številne majhne in velike cilje. Za doseganje ciljev je pomembno zaupanje v lastne moči na vseh področjih našega dela. Zato je prav, da se sedanje in bodoče generacije Slovencev seznanjajo s preteklostjo in sedanjostjo naroda. Spoznavajmo torej naše prednike in sodobnike, ki so bili nekoč ali so prav zdaj pomembne osebnosti ne le za Slovenijo temveč za ves svet!
Ob vsaj skromnem poznavanju zgodovine Slovencev in drugih narodov lahko hitro ugotovimo, da nas ni treba biti sram v družbi držav sveta na katerem koli področju. Svojo državo smo imeli kot prvi izmed vseh Slovanov že leta 626. Njena ureditev je po mnenju strokovnjakov služila kot vzorec Jeffersonu pri pisanju deklaracije o neodvisnosti Združenih držav Amerike. Kot edini narod v Evropski zvezi imamo Slovenci himno, ki govori o sožitju med narodi.
Na stičišču romanskega, germanskega in slovanskega sveta smo redki, ki smo obdržali svoj jezik, medtem, ko ga veliko številčnejši niso ali pa so celo izginili z obličja zemlje (npr. Bavarci, Prusi, Langobardi, Obri...). Svojo prvo tiskano knjigo smo dobili že l. 1551. Prevod Svetega pisma leta 1584 v slovenščino je prevod v 12. jezik v svetovnem merilu. Logaritemske tablice Jurija Vege so najbrž prva in ena redkih knjig, ki so bile tiskane v več izvodih kot Sveto pismo. Po njem se imenuje krater na Luni. Slovenec Janez Puhar je že leta 1842 izumil fotografiranje na steklo. Le zelo redki vedo, da imamo Slovenci Nobelovega nagrajenca za kemijo, to je bil Friderik Pregl iz Ljubljane, po katerem se sedaj imenujejo nagrade na tekmovanjih iz kemije. Znanstvenik Jožef Štefan, ki je v mladosti pisal pesmi in tudi prevajal pesmi drugih narodov v slovenščino, je doktoriral že pri 23 letih. Ko je bil star 28 let, je postal najmlajši univerzitetni profesor v vsej Avstroogrski. Pri 30 letih je bil sprejet v Akademijo znanosti in umetnosti. Odkril je zakon o sevanju in prvi izračunal, da temperatura Sončevega površja znaša 5586°C. Leta 1883 je postal prvi predsednik avstrijskega Elektrotehniškega društva na Dunaju. Slovenci smo dali dunajski univerzi 36 rektorjev in dekanov, naši profesorji pa predavajo tudi na najboljših univerzah po svetu.
Mnogim je znan sloviti zbor Dunajskih pojočih dečkov. Njihov predhodnik je zbor Kapelskih dečkov, ki ga je osnoval prvi dunajski škof Slovenec Jurij Slatkonja. Fran Miklošič, največji slavist 19. stoletja, je bil na Dunaju cenzor za slovanske, romunske in grške knjige. Škof Friderik Baraga je desetletja preživel med Indijanci. Napisal je Čipveško slovnico, ki je sploh prva slovnica v kakem indijanskem jeziku.
V pismenosti si delimo 2. mesto na svetu z najrazvitejšimi državami. Po raziskavah Združenih narodov smo skupaj z Japonci prvi na svetu po tem, da nam je delo najvišja vrednota. Po mnenju dr. Antona Trstenjaka je bistvena značilnost našega naroda poštenje. Kjerkoli po svetu živijo Slovenci pa naj bo to v Evropi, Severni ali Južni Ameriki, Afriki, Aziji in Avstraliji, povsod so spoštovani in uspešni, nikjer pa niso med kriminalci in reveži. Radi pa pomagamo drugim. Tako je misijonar slovenskega rodu Pedro Opeka na Madagaskarju iztrgal iz najhujše revščine na desettisoče ljudi. Ni jih rešil le pred lakoto, z dobro organizacijo jim je našel delo, jih začel izobraževati in jih prepričal, da so vzeli življenje v svoje roke. Znal je pridobiti denar, da so lahko zgradili cela naselja, šole, bolnišnice, domove za ostarele itd. Vrnil jim je človeško dostojanstvo. Za vse to je bil Pedro Opeka predlagan za Nobelovo nagrado za mir.
Mnogi Slovenci so v novih domovinah dosegli velike uspehe in zasedli pomembne položaje. V ZDA je bilo 6 admiralov in 11 generalov, ki so se ali se še štejejo za Slovence. Med njimi je še posebej pomemben admiral Ronald Zlatoper, komandant tihomorske flote ZDA pred koncem 20. stoletja. Senat ZDA je avgusta 2013 imenoval Franka Gorenca za novega poveljnika ameriških letalskih sil v Evropi in Afriki. S tem je hkrati postal tudi poveljnik letalskih sil zveze NATO. Frank se je rodil v Ljubljani l. 1957. Ko je bil star 4 leta, se je družina preselila v ZDA. V Avstroogrski so bili Slovenci diplomati, veleposlaniki, častniki in pomembni državni uradniki. Številni med njimi so za posebne zasluge dobili plemiški stan. V združeni Nemčiji je za železnim kanclerjem Bismarckom postal kancler Leon Kopriva (Graf Leon von Caprivi). Rodil se je l. 1831 kot potomec družine Kopriva iz Koprivnika na Spodnjem Kranjskem (Dolenjskem).
Hermana Potočnika štejejo med pionirje vesoljskih poletov. Agencija NASA je leta 1995 izdala prevod njegove knjige o problemih poletov po vesolju, ki je izšla l. 1928. Njegovi izračuni krožnic in hitrosti umetnih satelitov ter vesoljskih postaj se zelo malo razlikujejo od dejanskih, ponekod samo za desetinke odstotkov. Skoraj 70 let pozneje, l. 1994, je v vesolje poletel prvi astronavt našega rodu Ronald Šega. Leta 2006 je pol leta prebila v vesolju Sunita Williams, njen oče je Indijec, mati pa Slovenka. Ob obisku v Sloveniji si je v Vitanju ogledala tudi spominski center Hermana Potočnika.
Večini Slovencev je znana tovarna motorjev in terenskih vozil Puch v Avstriji. Ta vozila za svoje potrebe uvaža tudi naša vojska. Le redki pa vedo, da je tovarno osnoval Janez Puh iz okolice Ptuja. Ni bil le podjetnik temveč tudi priznan izumitelj. Boštjan Golob iz Ljubljane je kot 14-letnik l. 1998 postal najmlajši sistemski inženir Microsofta na svetu 

V elektrotehniki in strojništvu imamo dostojne naslednike Milana Vidmarja, saj brez njih tudi tovarne, kakršne so Gorenje in številne druge, ne bi mogle biti konkurenčne v današnjem času. Kot zanimivost lahko zapišemo, da so že vrsto let v vrhu našega gospodarstva tovarne, ki imajo lepa slovenska imena: KRKA, LEK, GORENJE... Torej za uspešnost ni potrebno, da dajemo našim podjetjem tuja imena.
V Sloveniji imamo nekaj podjetij, ki so med najboljšimi na svetu s svojimi izdelki. Izpušni sistemi Akrapovič so korak pred svetovno konkurenco. Kolektor Idrija je največji proizvajalec komutatorjev (delov elektromotorjev) na svetu. Letala podjetja Pipistrel iz Ajdovščine osvajajo svetovna prvenstva ter postavljajo svetovne rekorde na preletih okoli sveta. Njihovo letalo VIRUS SW je leta 2007 in 2008 zmagalo na natečaju agencije NASA za letalo prihodnosti, letalo Pipistrel Taurus G4 pa je na istem natečaju zmagalo leta 2011. Letalo Taurus Electro G2 je prvo dvosedežno letalo na svetu s popolnoma električnim pogonom, letalo Taurus G4 pa prvo štirisedežno električno letalo sploh. Tine Tomažič, letalski strokovnjak v PIPISTRELU, je postal l. 2012 prvi dobitnik nagrade PADA Trophy, ki ni iz ZDA. To nagrado podeljuje združenje vrhunskih strokovnjakov za razvoj lahkega (osebnega) letalstva, ki vsako leto izbere po enega novega člana, da se jim pridruži. Kriterij za sprejem je ocena dosežkov k razvoju lahkega letalstva. Nagrada je sestavljena iz dveh delov, medalje in pokala. Medalja je shranjena v tovarni PIPISTREL, pokal z vgraviranimi podatki o dobitnikih pa je trajno razstavljen v muzeju EAA v kraju Oshko, Wisconsin, ZDA.
Podjetje PIPISTREL je bilo l 2010 kot prvo slovensko podjetje izbrano za končnega zmagovalca v kategoriji INOVATIVNOST na prestižnem izboru European Business Award. V desetih kategorijah je bilo prijavljenih 15 000 podjetij iz vse Evrope. L. 2013 je to prestižno priznanje prejela korporacija Hidria iz Spodnje Idrije. Njihove inovacije imajo pomembno vlogo pri uveljavljanju obnovljivih virov energije ter v avtomobilski industriji.
Matevž Lenarčič je s Pipistrelovim letalom že dvakrat obletel svet. Na tej poti je l. 2012 kot prvi na svetu preletel severni tečaj in Mount Everest. Flightglobal Achievement Awards mu je zato podelila naslov najboljši pilot sveta za leto 2013.
Astrofizik in kozmolog dr. Uroš Seljak, doma iz Nove Gorice, je l. 2012 prevzel vodenje Centra za kozmološko fiziko v Berkeleyu, ZDA. Center finansirata NASA in Evropska satelitska agencija. Dr. Jernej Barbič, doma blizu Mosta na Soči, je bil l. 2005 uvrščen med 35 najuspešnejših inovatorjev ZDA, mlajših od 35 let. Njegova inovacija bo prispevala k 10 do 100-krat hitrejšemu in cenejšemu načrtovanju avtomobilov in letal. Prav tako v ZDA so l. 2012 dr. Anžeta Slosarja uvrstili med 10 najbriljantnejših znanstvenikov leta. Za razvoj nove tehnike kartiranja vesolja je od ministrstva za energijo ZDA prejel 2,5 milijona $ nagrade za nadaljnje raziskave.
Inštitut Jožef Stefan, Ljubljana, je v okviru iniciative Združenih narodov in UNESCA prejel nagrado WSIS + 10 Global Champions za najboljši produkt desetletja, in sicer za portal VideoLectures.Net v kategoriji e-znanost in tehnologija. Poslanstvo portala je neomejen prenos in brezplačno ponujanje znanstvenih in video predavanj. Do začetka marca 2013 je gostil 14 251 predavanj, ki jih je predavalo 10 763 avtorjev. Je največji tovrstni portal na svetu. Nagrada je bila podeljena 25. 2. 2013 na sedežu UNESCA v Parizu.
Dr. Dušan Petrač je kot priznan strokovnjak na področju vesoljske tehnologije dolgoletni sodelavec NASE. Usposobil se je za znanstvenega spremljevalca za polet v vesolje in je že bil prva rezerva. Posebej je zaslužen za razvoj infrardečih astronomskih satelitov. Njegov zadnji projekt je bil iskanje Zemlji podobnih planetov. Našli so jih okoli 150. V Los Angelesu so ga proglasili za častnega meščana. Naši arhitekti so dali pomemben prispevek videzu številnih mest. Z deli Plečnika se lahko pohvalita izven naše domovine predvsem Dunaj in Praga, zelo znan je tudi Maks Fabiani.
Tudi na področju medicine imamo strokovnjake, ki v svetu veliko pomenijo. Dr. Zora Janžekovič iz Maribora se je v plastični kirurgiji uveljavila s kirurškim zdravljenjem opeklin. Pred leti je do tragične smrti dosegal zavidljive rezultate dr. Marko Godina. Posebej znan je postal zaradi postopka operacije, ko je prišil v zapestju odtrgano roko.
Slovenski glasbeniki nastopajo na najslavnejših svetovnih odrih: Irena Grafenauer, Marjana Lipovšek, Igor Ozim, Dubravka Tomšič Srebotnjak.V narodnozabavni glasbi je bil izjemno uspešen Slavko Avsenik. Njegova skladba Na Golici je druga največkrat predvajana pesem, v kategoriji instrumentalnih skladb pa je na prvem mestu vseh časov na svetu. Zelo uspešni so tudi naši pevski zbori.
V marsikateri športni panogi je Slovenija z dosežki športnikov v svetovnem vrhu. Številne medalje z najvišjih tekmovanj kot so olimpijske igre, svetovna in evropska prvenstva presenečajo poznavalce mednarodnega športa. Kot svetal zgled mladim rodovom bodo ostala zapisana imena mnogih nekdanjih in sedanjih športnikov kot so Rudolf Cvetko, prvi Slovenec z olimpijsko medaljo že leta 1912, potem telovadci Leon Štukelj, Miro Cerar, Aljaž Pegan in Mitja Petkovšek… Irena Avbelj pomeni dolgoletni vrh svetovnega padalstva. Boksar Dejan Zavec je bil od l. 2009 do l 2012 svetovni prvak v velterski kategoriji po verziji IBE. Oktobra 2014 je postal evropski prvak v supervelterski kategoriji po verziji WBO. 11. aprila 2015 je po verziji WBF v supervelterski kategoriji osvojil naslov svetovnega prvaka. Leta 2012 je Slovenija na olimpijskih igrah v Londonu osvojila 4 medalje. Zlato je v judu prejela Urška Žolnir, Primož Kozmus je bil v metu kladiva drugi. Bil je že tudi svetovni prvak. Bronasti so bili v veslanju Iztok Čop in Luka Špik ter v streljanju Rajmund Debevec, ki je bil že olimpijski in evropski prvak ter svetovni rekorder.
Tina Maze je bila z eno zlato in dvema srebrnima medaljama najboljša smučarka svetovnega prvenstva 2013 v Schladmingu. V sezoni 2012-2013 je postavila nove mejnike alpskega smučanja. Prva v zgodovini je presegla 2000 točk - dosegla jih je 2414, naslednja za njo pa 1101. Osvojila je veleslalomski, superveleslalomski in veliki kristalni globus. Na 32 tekmah je bila 24-krat na zmagovalnem odru, prej je bil rekord 22. Zmagala je 11-krat, 7 je bilo drugih mest in 6 tretjih. Tina se je priključila Marcu Girardelliju, Petri Kronberger in Janici Kostelić, ki so uspeli v eni sezoni zmagati v vseh petih disciplinah. Je tudi edina tekmovalka doslej, ki je bila v vseh petih disciplinah med tremi najboljšimi v končni razvrstitvi  Na olimpijskih igrah v Sočiju v Rusiji je bila z dvema zlatima medaljama najboljša alpska smučarka, Slovenija pa z osvojenimi osmimi medaljami druga najuspešnejša država glede na število medalj na prebivalca. Hokejska reprezentanca je dosegla sedmo mesto. Tina Maze je v sezoni 2014/2015 v svetovnem pokalu osvojila 2. mesto. Na svetovnem prvenstvu 2015 je prejela zlati medalji za zmagi v smuku in superkombinaciji, v superveleslalomu je bila srebrna. Tekačica na smučeh Petra Majdič je 20-krat zmagala v svetovnem pokalu, na OI v Kanadi pa kljub zlomljenim rebrom osvojila bronasto medaljo. Biatlonec Jakov Fak je na svetovnih prvenstvih l. 2012 in 2015 osvojil zlati medalji L. 2014 so košarkarji na svetovnem prvenstvu v Španiji osvojili 7. mesto. Rokometaši so bili na svetovnem prvenstvu 2013 četrti, l. 2015 pa osmi. Slovenski skakalci na smučeh krojijo svetovni vrh, Robert Kranjec je bil l. 2012 najboljši v smučarskih poletih, Peter Prevc je na olimpijskih igra v Sočiju prejel srebrno in bronasto medaljo, v seštevku svetovnega pokala pa je bil l. 2014 in 2015 drugi. 14. februarja 2015 je postavil svetovni rekord v poletih – 250 m. V poletih je za l. 2015 osvojil mali kristalni globus. Deskar na snegu Žan Košir je v sezoni 2015 osvojil veliki kristalni globus za skupno zmago in še dva mala: za paralelni slalom in paralelni veleslalom. To je vse, kar je sploh možno osvojiti  Smučar prostega sloga Filip Flisar je na svetovnem prvenstvu v smučarskem krosu januarja 2015 osvojil zlato medaljo. Pravo vrednost teh rezultatov dobimo, če upoštevamo, da je Slovenija na 144. mestu na svetu po številu prebivalcev.


Z vojaškega vidika imamo o sebi bolj slabo mnenje, vendar je potrebno tudi tu postaviti stvari na pravo mesto. Militaristi res nismo bili nikoli, vedno pa smo bili dobri vojaki in to ne samo baron Andrej Čehovin in general Rudolf Maister. Andrej Čehovin je kot izjemno sposoben topničar napredoval od navadnega vojaka do stotnika in barona. Bil je prvi vojak in častnik v avstrijski vojski, ki je bil hkrati odlikovan z redom Marije Terezije in z zlato ter srebrno medaljo za hrabrost. Veličine Maistrovega dejanja se premalo zavedamo. Če bi Maribor pripadel Avstriji, bi se najbrž enako zgodilo z velikim delom Štajerske. Brez partizanskega boja Primorska nikoli več ne bi bila slovenska. In kaj bi potem ostalo? Samostojne Slovenije gotovo ne bi bilo nikoli! General Blaž Žemva, čigar oče je bil doma iz Krnic na Gorenjskem, je l. 1911 postal načelnik generalštaba avstroogrske vojske. L. 1916 je bil admiral Anton Haus iz Tolmina postavljen za poveljnika avstroogrske mornarice. Prvi poveljnik mornarice Kraljevine Jugoslavije je bil Kranjčan Ciril Metod Koch, prvi poveljnik partizanske in jugoslovanske mornarice pa Josip Černi. Partizanski boj uživa pri zaveznikih globoko spoštovanje, verjetno večje kot pri nas samih. Leta 1991 smo se odločno, premišljeno in uspešno uprli posredovanju jugoslovanske vojske. In kaj to sploh pomeni? Za nekatere je bil oborožen spopad le avantura, češ, saj bi nas lahko premagali, če bi hoteli. V isti sapi pa bi bili drugemu narodu pripravljeni za enako dejanje v podobnih razmerah pripisati veliko junaštvo.
Zelo redek če ne edini v svetovni zgodovini je naslednji primer, ko so se ženske zoperstavile vojaški sili. Po porazu turške vojske l. 1664 pri St. Gothardu na sedanji avstrijsko-madžarski meji se je oddelek njihove vojske umikal čez Slovenske gorice. Blizu Jeruzalema so jih pričakale ženske. Izbrale so najprimernejše mesto za napad, se nanj pripravile in jih pobile. Kraja spopada se še vedno drži ime Babji klanec.
Marsikaj pri nas nam je samo po sebi umevno. Številni se niti ne zavedajo enkratnosti naše geografske pestrosti. Imamo polja, planine, vinske gorice, kraški svet, le po treh urah vožnje z avtom se lahko isti dan smučamo v hribih in kopamo v morju. Imamo bogastvo običajev, krajevne arhitekture in kulturnega izročila. Zares je nenavadno, da imamo na vsem svetu samo Slovenci kozolce in čebelnjake.
Leta 2004 je Slovenija postala članica zveze NATO in Evropske zveze, 1. januarja 2007 je prevzela evro. Za marsikoga je Evropska zveza idealna organizacija v vseh pogledih, kar pa ni res. Slovenci nismo vstopili vanjo kot reveži, v marsičem smo boljši kot nekatere njene dolgoletne članice. Lahko smo prepričani, da je vstop Slovenije obogatitev za Evropsko zvezo na številnih področjih.
Naših težav ne bosta rešili ne Evropa in ne Amerika, imata že svojih dovolj in preveč. Zavedati se moramo, da v politiki ni prijateljev, je le zasledovanje lastnih ciljev. Svoje težave bomo rešili le mi sami z zaupanjem v lastne sile. Seveda je tudi pri nas marsikdaj kaj narobe, vendar ni prav, če se pri tem obnašamo tako, kot da se to dogaja samo pri nas, povsod drugje pa je vse v redu. Usoda nekega naroda je predvsem v njegovi moči, v njegovih hotenjih, zato moramo razmišljati o svoji prihodnosti in si postavljati primerne cilje, za kar pa je potrebnega dovolj samospoštovanja in samozavesti. Skromni in ponižni si ne postavljajo visokih ciljev.

Predlog za ustanovitev muzeja slovenskega naroda
 V Sloveniji imamo na desetine muzejev. Strokovno so gotovo na visokem nivoju. Nobenega muzeja pa ni, ki bi vsestransko prikazoval zgodovino Slovencev. Poleg dogodkov, arheoloških predmetov in dokumentov bi morali predstavljati tudi pomembne osebnosti naše preteklosti. Osnovnošolci pogosto obiskujejo rojstne hiše pesnikov in pisateljev, za ustvarjalce na drugih področjih pa večinoma ne vedo niti učitelji. Predstavljene vsebine naj delujejo pozitivno na nacionalno zavest, na večanje samozavesti in samospoštovanja samih sebe kot pripadnikov slovenskega naroda in slovenske države. Za primer bom navedel le nekaj konkretnih predlogov iz novejšega obdobja:
1. prikaz fotografiranja na steklo, ki ga je izumil Janez Puhar leta 1842,
2. maketa ladijskega vijaka Jozefa Ressla,
3. maketa letala Edvarda Rusjana, lahko v naravni velikosti kot je na Brniku,
4. prikaz krožnic umetnih satelitov, ki jih je že leta 1928 izračunal Herman Potočnik,
5. navadno in motorno kolo Janeza Puha,
6. nekaj maket projektiranih objektov arhitektov Plečnika, Fabianija,
7. faksimile knjig: Trubarjeva Abecednik in Katekizem, Valvazorjeva Slava Vojvodine Kranjske, Vegovi Logaritmi, Prešernove Poezije, Baragova Čipveška slovnica, Potočnikovi Problemi potovanja po vesolju.
8. Kot doprsni kipi ali fotografije s primernim spremnim tekstom so lahko predstavljeni avtorji navedenih del in druge pomembne Slovenke in Slovenci: Primož Trubar, Jurij Slatkonja, prvi dunajski škof in ustanovitelj zbora Kapelskih dečkov, France Prešeren, Nobelov nagrajenec Friderik Pregl, baron Andrej Čehovin, Fran Miklošič, Jožef Štefan, Rudolf Maister, Leon Štukelj …
Predstavitev posameznih sklopov bi bila možna tudi s televizijskimi ekrani ali z drugimi načini projekcije. V muzeju naj bo tudi omogočen nakup pomanjšanih kipov in replik najpomembnejših razstavnih eksponatov. Marsikateri Slovenec bi jih kupil kot priložnostno darilo ob obisku prijateljev v tujini in ne le za lepotni temveč tudi vsebinski okras svojega doma.
Pravi pomen bi morali dati tudi vojni za osamosvojitev leta 1991. V razmislek ponujam vprašanje nekega tujca: Kako ste si upali Slovenci spopasti s peto najmočnejšo armado v Evropi - in to brez vojske, povrh pa ste celo zmagali?
Mnogi Slovenci so pogosto preveč kritični do sebe kot posameznika in do naroda kot celote. Kar je slabega, hitro posplošujejo, kar je dobrega pa jemljejo kot čisto slučajnost. Marsikateri narodi pa se obnašajo ravno nasprotno in radi poveličujejo vse, kar je njihovega. Zato je edino prav, da še posebej mlade generacije seznanjamo s pomembnimi dogodki in osebnostmi iz naše bližnje in daljne preteklosti ter s tem večamo zaupanje v lastne moči, v svoj narod in domovino.

PUCH-PECIKL-PRLEKIJA
Natisni Priporoči
Nadaljuje se tradicija filma v Ljutomeru. Tako je v letu Slovenskega filma Ljutomer ponovno v središču pozornosti. Karl Grosman je s svojimi filmi zaznamoval ta kraj in ga postavil svetovni zemljevid filma,v fimih kateri tokrat prikazujejo življenje se pojavijo trenutki in ljudje ki bodo neizbrisno pokazali delček življenja. Prlekija kot desni breg reke Mure je tako enakovredno predsatvljena v skupnem projektu.

Spoštovani prijetelji in vsi kateri ste bili zraven na snemanjih,pripravah in ste na svoj način pomagali da je nastal film kateri prikazuje ponudbo Pomurja.S tem smo dokazali da je nagrajeno sodelovanje in bilo je veliko idej in želja,a v minuti se lahko prikaže le nekaj detajlov, kar bo privabilo obiskovalce v našo pokrajino.
Film je narejen po najnovejših trendih in štirih dneh je presegel 100.000 ogledov. Ta prikazuje pokrajino na splošno v krajši verziji,na ogled bo daljša tudi verzija .Dokončujejo pa se tudi filmi kateri govorijo o petih ponudbah. V teh filmih pa se zgodbe prikažejo nekoliko bolj v detajle.

Tako Puhovci kot KÜNŠTNI PRLEKI smo uspeli da je tudi naša zgodba del izvirne ponudbe na desnem bregu reke Mure. Sodelovanje v projektu katerega vodi RDO Mura je na ta način dokaz da je potrebno sodelovanje s katerim dokazujemo da je pokrajina razdeljena z reko Muro katera združuje in bogati.

https://www.facebook.com/VisitPomurje/videos/1034032069955459

Dvig penine iz reke Mure 2015
Natisni Priporoči

40 let malega nogometa v Železnih Dverih
Natisni Priporoči
Slovesnost na kateri smo se zbrali vsi kateri smo aktivno igrali in vodili in imeli radi  izjemo ekipo malega nogometa Železne Dveri. Izrekli smo zahvalo vsem
sponzorjem,posameznikom in družinam kateri so nas ves čas spremljali.

4o let je čas ko se nabere veliko lepih in manj lepih trenutkov. Ugotovili smo da smo aktivno in kvalitetno preživeli to obdobje na katerega smo zelo ponosni. Z delom na področju  športa smo bogatili domače okolje,združevali ljudi kateri so želeli nekaj narediti zase. Poslanstvo katerega smo gojili z veliko ljubezni je bilo nagrajeno z izjemnimi rezultati. Spoznali so nas domačini,bližnja okolica uveljavili pa smo se tudi v Slovenskem prostoru.

Železne Dveri so postale še bolj prepoznavne saj je nogomet nadgradil zgodovinsko dogajanje na tem prostoru. Po vojni je bil posnet v film s katerim se je promoviralo vinogradništvo,prva zadruga in prvi vrtec so postali predmet razvoja na podeželju. Človek domačin VOJCAR pa dokaz da je uspeh v pridnih rokah in sposoben preživeti v krajih katere neizmerno ljubi in je na njih ponosen. Vse to je lep dokaz da je tudi naša generacija pustila globoko sled,na katero smo upravičeno ponosni. Spoznali in videli smo da je za nami nekaj mlajših kateri bodo to delo skrbno nadaljevali.

Leta 1975 so Marjan Žabota,Zvonko Žabota,Branko Prejac, Milan Vogrinec,Marjan Sagaj  izjemni talent Edi Vrhovnik ter  neutrudni organizator Milan Belec uradno nastopili na turnirjih pod imenom ki so si ga nadeli po kraju Železne Dveri. V nadaljevanju se je ekipi pridružilo kar nekaj  domačinov kateri so bili pripravljeni svoje znanje pokazati v omenjeni ekipi. Prve tekme so postale rivalska srečanja med ekipama Železne Dveri in Jeruzalem. Tudi na Jeruzalemu je bila ekipa katera je združevala člane ki so živeli po raztresenih vinskih obronki. Skoraj vsaka nedelja je kalila igralce in družila navijače obeh moštev. Za starejšo generacijo očetov so bili športni dogodki lepa priložnost na kateri je prišla na plan šaljiva prleška narava.

Nepozabno je srečanja ko sta ekipi odigrali neprekinjeno tekmo ki je tajala kar 24 ur. Nekaj več kot 1000 golov pa dokaz da je bila igra zanimiva. Igralci so odigrali nekaj časa med tem pa je bilo potrebno doma še kaj postoriti. In spet nazaj na igrišče da zamenjajo utrujene soigralce.

Zgodbe katere so se pripetile na in ob igrišču so tokrat dobile veličino. Izzvale so smeh,odobravanje in tudi kakšno užaljenost. Dan je postal prekratek,ostala je obljuba da se naslednjič ponovno srečamo in obudimo še katero pozabljeno doživetje.

Zapisal Milan Belec

Galerija slik

POTNI LISTI REPUBLIKE PRLEKIJE za državljane Srbije
Natisni Priporoči
Vsem kateri želijo potne liste NAŠE REPUBLIKE PRLEKIJE v vednost na kakšen spoštljiv način se lahko zaprosi za izdajo važnega dokumenta. Joakim in Jelena sta poslala prošnjo z življenjepisom in vsemi podatki. Dodala fotografije in prosila da jim potne liste pošljemo na naslov v Novem Sadu. Seveda sta pripravljena povrniti vse stroške.
Po hitri pošti bomo poslali potne liste na naslov AMBASADE Naše Republike Prlekije.Tam bo naš AMBASADOR župan mesta Semski Karlovci g.Miljenko Filipovič častno podelil zahtevana dokumenta.
Zgodba katero že nakaj časa na poseben način vodimo in z njo promoviramo PRLEKIJO postaja vedno bolj zanimiva. Je priložnost da postanemo prepoznavni širšemo krogu.

Galerija slik

Dobili smo vabilo na predstavitev projekta PUCH-PECIKL-PRLEKIJA
Natisni Priporoči
Dobili smo vabilo na predstavitev projekta PUCH-PECIKL-PRLEKIJA.
Zdaj pa lahko samo upamo da pridemo med prve tri in pridobimo kakšna sredstva z nadaljevanje izjemne zgodbe. Že do sem je to povabilo priznanje. Snovalec 2015 - znanih je šest finalistov Avtor BTPS

Strokovna komisija je izmed 28 prijav, ki so prispele na poziv Snovalec 2015, izbrala šest finalistov.
Ti se bodo 18. maja predstavili komisiji v živo. Med najboljše bo komisija predvidoma razdelila 15.000 evrov, namenjenih uresničitvi njihovih idej.
Finalisti Snovalca 2015 so (vrstni red je naključni in ne odraža vrstnega reda predtekmovalnega dela):
1. mobilna aplikacija SnappGuides, prijavitelj Snapp, d. o. o.
2. potovanje s starimi kolesi - PUCH, pecikl in Prlekija, prijavitelj Studio Oreh, d. o. o.
3. ekološka doživljajska vas Čebelandija, prijavitelj Mitja Škrabl
4. turistični programi za gibalno ovirane osebe Začuti U3P, prijaviteljica  Debora Burić, s. p.
5. atrakcija Pobeg iz igluja, prijavitelj Enigmarium, zabaviščni park, d.o.o.
6. novost v SLOVENSKI športno-turistični ponudbi, footgolf v dolini Soče, prijavitelj En hec, d. o. o.
Kdo bodo snovalci letošnjega leta, bo znano do konca meseca.

Galerija slik

Kolesarski izlet s Puhovimi bicikli - sejem NATURO
Natisni Priporoči

Prleki v Beogradu 2015
Natisni Priporoči
Dragi naši prijatelji,šaljem vama kratki film o putovanju u Srbiju.Beograd,Sremske Karlovce,Vojvodinu.
Svima vama ide velika zahvala za vaše gostoprimstvo,videli,čuli i ukošali smo najbolje bili među pravim prijateljima.Postigli smu našu namjeru da postavimo jake temelje za nadaljnu suradnju. Dolaze naša vremena gde trebamo da ustvarimo naše želje i postignemo ono šta nam je u veselje i radi nas sretne.
Ovaj trodnevni izlet ostače u našim srcima a djeca nikad neče zaboravit priče da je djedovima bilo ljepo u vremena kad smo bili skupa.

To je priča o ljudima koji rade turizam i spajaju nezaboravna prijateljstva.


Unikatne ure in vrčki
Natisni Priporoči
VIDEO POSLIKAVE UNIKATNIH UR



VIDEO IZDELAVA VRČKOV


Predstavitev Naše Republike Prlekije
Natisni Priporoči
Hotel Plaza v BTC City v Ljubljani ponedeljek 10.november 2014
 
Program strokovnega posveta
 
Strategija slovenskega turizma 2012 -2016:Ministrstvo za gospodarstvo razvoj in tehnologijo.
Predstavitev priročnika Zgodbe v slovenskem turizmu:javna agencija SPIRIT,sektor turizem
Program Mladi znanje in turizem
 
-Predsatvitev festivala na temo "Zgodbe turizma": Turistična zveza Slovenije
-Vsebinska podpora tekmovanju Zgodbe turizma v reviji Moj planet
  Mladinska knjiga -izobraževalno založništvo
 
Na 29.strokovnem posvetu mentorjev turističnih podmladkov festivala Turizmu pomaga lastna glava in 12. mednarodnem festivalu Več znanja za več turizma so bile predstavljene tri zgodbe.
Zgodbe turističnih ponudnikov
 
-zgodba Novomeške Trške gore
-Naša Republika Prlekija
-TD Lokavec
 
Andrej Zalokar AMBASADOR Naše Republike Prlekije iz Kranja je napovedal predstavitev zgodbe in povabil Predsednika Milana Belec  in prvo damo
Frančko Belec. Pred mentorji iz večine Slovenskih osnovnih šol se je odvila zgodba s katero nagovarjamo obiskovalce in jim približamo posebnosti Prlekije. V zgodbi se prepleta hudomušna prleška narava,dobrote in posebnosti pa vabijo obiskovalce. Udelženci so z zanimanjem spremljali zgodbo
katera je inovativna in povezuje ponudnike Prlekije. Popotni list je dokument s katerim se odpirajo vrata na bolj zanimiv način. Obiskovale si z njim odnese dokument ki ga vedno spominja na prijetno preživete trenutke. Obenem pa je izziv za naslednji obisk.

Zgodba je bila sprejeta z velikim navdušenjem. Mentorji in nekateri ustavarjalci  so izrazili željo da pridejo med nas in se sami prepričajo kako zdoba živi na terenu.

Naša Republika Prlekija je s tem priznanjem dobila potrditev da je način in povezovanje na izviren način možnost za boljšo promocijo. Obenem pa smo dobili nalogo da jo še nadgradimo in vključimo v okolje.
Tudi torat smo spoznali da se zgodba uveljavlja v širšem prostoru,doma pa nas ne prepriča.

Galerija slik

Alojz Grnjak
Natisni Priporoči
Človek kateri se je ob pridnem delu kot vinogradniški delavec posvetil igranju harmonike. Po napornem delu je vzel v roke harmoniko, pod utrujenimi prsti so prihajali nežni toni. Besedila pesmi so posvečena življenju v Prlekiji. Nekatera otožna in zasanjana druga razigrana kot je Prleška duša. Veliko pesmi je ponarodelo, ljudje so jih vzeli za svoje.

Leta 2008 je društvu KÜNŠTNI PRLEKI podaril pesem Železnodverska katera je himna Republike Prlekije. Kljub častitljivi starosti je z veseljem vzel v roke harmoniko,toni ki so dražili prisotne so postajali vedno bolj otožni. Poslovil se je velik Prlek,glasbenik in dober prijatelj. Vsi kateri smo imeli priložnost biti ob njem smo se veliko naučili.
 
Predsednik EKD KÜNŠTNI PRLEKI
in Predsednik Republike Prlekije
Milan Belec

Alojz Grnjak se je rodil leta 1929. V času njegove mladosti je bilo življenje zelo težko. Kljub vsem težavam pa so bili otroci takrat deležni več stika z naravo in družabnih ljudskih odnosov. Tudi Lujzek, kakor smo ga klicali po domače, je že v mladosti začutil svoj talent do domače glasbe, žlahtne prleščine, do druženja in razveseljevanja ljudi s frajtonarico. Težko delo po prleških vinogradih ga je navdihovalo, da je ustvarjal skladbe, ki se po medijih vrtijo še danes. Ustanovil je svoj ansambel, ki je deloval 64 let in s svojimi nastopi promoviral Slovenijo v tujini in Prlekijo v takratni Jugoslaviji. Izdali so številne plošče in kasete, na katerih so pesmi, ki odražajo marljivega žlahtnega prleškega človeka. V svoji glasbeni karieri je uglasbil več besedil prleških pesnikov. S svojim ansamblom je nastopil tudi na prvem ptujskem festivalu leta 1969.

Več kot 40 let je bil ljudski godec, ki je s svojo frajtonarico spremljal ljubiteljske folklorne skupine iz Prlekije: Folklorno skupino pri KS Železne Dveri, Folklorno skupino Društva upokojencev Ljutomer, Folklorno skupino KD Manko Golar Ljutomer in več kot 30 let igral tudi pri Folklorni skupini Prlek, ki sedaj deluje pod imenom Veseli Prleki pri Klubu prleških babic iz Pristave. Z njimi je nastopal doma in v tujini. Več kot 20 let je prepeval v pevskem zboru. Svoje znanje in talent do igranja na frajtonarico, je nesebično prenesel na mlade in jih naučil osnov igranja na frajtonarico. Bil jim je dober vzgled ljubiteljskega kulturnega ustvarjalca, ki je svoj prosti čas razdajal za druge in s tem bogatil tudi sebe.

Galerija slik

Poslovil se je Pepek...
Natisni Priporoči
Pepek z brega

Prleki na 14. festivalu za tretje življensko obdobje
Natisni Priporoči
Festival za tretje življenjsko obdobje (F3ŽO) je edinstvena prireditev za starejše v Sloveniji in največja tovrstna prireditev v Evropi. Je prostor povezovanja, izmenjave idej in ustvarjanja, posvečen aktivnemu staranju, izboljšanju kakovosti življenja starejših in uresničevanju solidarnosti med generacijami. Na festivalu lahko vsakdo najde zase zanimive vsebine in načine, da izrazi svoje mnenje, najde nove poti k izboljšanju življenja starejše generacije in tudi druge usmeri na to pot.

Festival ustvarja prostor za sodelovanje med generacijami, civilno družbo, prostovoljnimi organizacijami, gospodarskimi, akademskimi in političnimi sferami ter s tem po svojih močeh prispeva k trajnostnim medgeneracijskim rešitvam.

Vsako leto festival tako odpre vrata medgeneracijskemu sožitju, ustvarjalnosti in izmenjavi idej. Časovno in vsebinsko se festival navezuje na 1. oktober, ki je mednarodni dan starejših.
 
Na stojnici ministrstva za Kmetijstvo,gozdarstvo in prehrano se predsatvljajo tudi kmetije katere se združujejo v Združenju turističnih kmetij Slovenije. Združenje skrbi za posebno kvalitetno promocijo podeželja. Sodelovanje z ministrstvi pa je priložnost da se bogata ponudba Slovenskega podeželja predstavi.

V ponedeljek je bila ponudba Ptujski lüh, edina rastlina ki nosi Evropsko zaščito, Kmetija Pri BENETU Vida Škofič iz Polhovega Gradca in Izletniška kmetija Samo Belec Železne Dveri. Posebno pozornost je pritegnila Naša Republika Prlekija s katero promoviramo  vseh 11 občin Prlekije. Potni list je postal iskan dokument s katerim se lastniki pohvalijo in ga s ponosom pokažejo.

Pogovor s predsedniko Republike je priložnost katero z veseljem izkoritijo.Tokrat je potni list prejelo nekaj posameznikov med katerimi g. Tanja Strniša,Franci Kek itd.

Presenečeni smo bili nad odzivi obiskovalcev, veliko je takšnih ki večkrat obiščejo naša kraje. Pohvale katere so nam dali v smislu postrežbe,ljudi in pristnosti pa so dobra popotnica za turistično ponudbo.

Tudi BIO TERME so se predsatvile in z nastopom nagovorile obiskovalce.

Galerija slik

Künštni Prleki v oddaji Gostilna pr Francet 2014
Natisni Priporoči

Prleki v Sremskih Karlovcih - Srbija
Natisni Priporoči
Trgatev v najstarejšem mestu Sremski Karlovci  v Srbiji katero hrani najbolj bogato zgodovino je tokrat gostilo prijatelje iz Prlekije. Vinska trta je povezava med mesti Ormož in Sremski Karlovci kateri ležijo na obrobju Fruške Gore na vzhodu je njihova meja mogočan reka Donava. Na povabilo župana g. Milenka Filipoviča je g. Peter Kirič organiziral ponudnike za predstavitev v omenjenem mestu zraven Novega Sada.

Dnevi trgatve so na ta način dobili zanimivo sodelovanje. Poseben je bil večer Prleške kulinerike z vini in Potnimi listi Naše Republike Prlekije. Posebnosti kulinarike je predstavila gostilna Prosnik iz Ormoža vina vinogradništvo Hlebec s Koga. Članice Turističnega društva iz Središča ob Dravi so sodelovale na izjemno obiskani stojnici v mestnem središču.Obiskovalcem je bilo razdeljeno veliko prospektov Parka Jeruzalem.Župan Ormoža je dobil priložnost predstaviti možnosti za nadaljna sodelovanja med mesti. Potne liste so tokat prejeli tudi člani delegacij iz pobratenih mest.Skopja v Makedoniji,mesta iz Republike Češke, delegacija iz Tivta v Črni Gori in pomebni gostitelji iz Sremski Karlovcev. S tem so tudi omenjene delgacije izrazile željo da sodelujejo in na ta način širijo idejo Naša Republika Prlekija.

Domačini katere krasi gostoljubnost so tudi tokrat pokazali da se posvetijo gostom in da je njihov pristop odprt,vsakemu ponudijo vse kar imajo.Presenečeni smo bili nad množico domačinov katera je vse tri dni sodelovala na prireditvenih prostorih. Glasbeni večeri so poskrbeli za najvišji nivo težko se je bilo prebiti na trg kjer je bil postavljen oder. Najuspešnejša skupina Srbskih tamburašev ZORULE je navduševal do jutranjih ur. Vodja ansambla Brico je bil organizator prireditve in je poskrbela za nepozabne večere.  Obiskali smo njihove zgodovinske objekte v katerih se skriva zgodovina mesta kateremu priznavajo najbolj bogato zgodovino. Prva gimnazija iz časov vladavine Marije Terezije. Pravico do postavitve šole so napredni domačini plačali s tem pa bili prvi v Srbiji,ohranjene so izvirne listine v najbogatejši knjižnici. Vsak prostor nosi izjemno zgodovino na katero so domačini zelo ponosni. Kapela ki stoji nad mestom im azanimivo in edinstveno zgodovino. Je okrogle oblike in im ana štirih straneh vhodna vrata. Ta vrata so omogočila vstop v notranjost štirim predstavnikom pogajalskih skupin na prva mirovna pogajanja ob koncu Balkanske morije. Pogajanja so trajala 78 dni,pogajalci so razdelili ozemlja in zaustavili nadaljno tiranijo Turških veljakov. S tem sporazumom je bil postavljen temel vsem nadaljnim sporazumom ob nerazumnih in nepotrebnih vojnah.

Mesto Sremski Karlovci združuje prebivalce različnih manjšin,vse te manšine imajo pravice ki jim pripadajo. Sožitje med različnimi načini življenja dokazuje da je mesto na katerem se vse od nastanka prišleki počutijo dobrodošle in najdejo ljudi s katerimi lahko živijo v prijeteljstvu in spoštovanju. Ta utrip smo začutili tudi mi,toplina,umirjenost in spoštovanje so bogastvo domačinov katerega jim ni vzela tudi zadnja morija in nesmiselna politika.

G. Milenko Filipovič je ob tej priložnosti prejel dokumente in pooblastila za opravljanje veleposlaniških dolžnosti Naše Republike Prlekije. Na občinski zgradbi pa bo nameščena tudi tabla AMBASADA. Tako bodo dobili priložnost vsi kateri želijo razširiti sodelovanje z Našo Republiko Prlekijo.
 
Milan Belec

Galerija slik


Predstavitev novega CD-ja Kvinteta Slovenskih deklet Polka punce
Natisni Priporoči
Najbolj znana narodno galsbena skupina z naslovem Kvintet Slovenskih deklet se v tujini predstavlja
z imenom Oberkrainer Polka Mädels

V destih letih so imele 550 nastopov v tujini,kjer so zelo priljubljene. Nastopajo v Avstriji,Nemčiji in v Švici
Njihov meneder in vodja je Franc Haschej in Doberle vasi pri Pliberku. Skrbi za izjemno promocijo Slovenske
narodne glasbe. Njihovi nastopi pa  napolnijo dvorane povsod kjer nastopajo,na teh priljubljenih prireditvah pa jih spremljajo pomembni mediji kateri se ukvarjajo z glasbo. Na nastope z veseljem prihajo najbolj znane osebnosti.
Generalna konzulka Republike Slovenije v Avstriji g. Gragica Urtelj,župan mesta mesta Neuhausa Koroškem g.Gerhard Visotscnik,deželni glavar Koroške g.Peter Kaiser in g. Franz Haschej so ob tej priložnosti prejeli potne liste Naše Republike Prlekije.Dokumnet jih zavezuje da bodo na navišjem nivoju srejeli tudi dolžnosti katere jim nalagajo da s svojim vplivom prevzameno promocijo Naše Republike Prlekije.

Franc Haschej je zaljubljen v Jeruzalem katerega je prviš obiskal pred 40 leti. Od takrat naprej pa so njegovi obiski pogosti,pripeljal je že mnogo prijateljev in zancev ki so ravno tako vzljubili našo prelepo Prlekijo. Pred kratkim je postal tudi generalni trgovec za vina vinske kleti Jeruzalem-Ormož in Ljutomer v Avstriji. Tako je povezal poslovno pot in glasbo preko katere na njaboljši način promovira deželo pridnih in skrbnih ljudi.

Da je dogodek ob promociji CD-ja dobra priložnost za sodelovanje so darila za vse kateri sodelujejo s Polka puncami. Milan Belec je poskrbel za unikatna darila ob tem pa s potnimi listi Naše Republike Prlekije navezal stike na najvišjem nivoju v Avstriji.

Glasba, vino in dobri ljudje odpirajo vsa vrata sveta.

Galerija slik

Sejem v Gornji Ragdoni priložnost za promocijo
Natisni Priporoči
Na tokratnem sejmu so bili tudi člani društva KÜNŠTNI PRLEKI.Na razstavnem prostoru v hali 3 na že tradicionalnem mestu so se predstavili s projektom Naša Republika Prlekija.Prava kmečka soba katera predstavlja sedež vlade pritegne obiskovalce. Zastava in tabla carina pritegne obiskovalce. Tokrat so se predstavljali na razstavnem prostoru; Las Prlekija (11 občin Prlekije),Tic Ljutomer,Občina Ljutomer  Eko hostel iz Križevec,občina Križevci s projektom Prleška gibanca 2014, Etnološko Kulturno društvo KÜNŠTNI PRLEKI,EKO Prlekija,Društvo Johann Janez Puch iz Ljutomera, Rekreatur,Izletniška kmetija Belec in Kmetija Stanko Munda.

Veliko obiskovalcev je svoj čas namenilo obisku omenjenega razstavnega prostora,nekaterim je bil všeč nastop etno skupine katera je vse dni zabavala obiskovalce. Veliko jih je imalo priložnost da so si uredili dokumente potne liste s katerimi imajo prost prestop meja republike Prlekije. Nekateri so dogovorili sodelovanja za naprej na različnih prireditvah po Sloveniji in tujini. Dogajanje na razstavnem prostoru je bilo vse dni sejma zelo živahno. Posebna slovestnost ob 40 letnici zakona je bila zanimiva za okoliške razstavljalce,Milan in Frančka Belec sta ravno v času sejma praznovala okroglo obletnico poroke.

Obiskanost sejma je bila zelo velika,sodelovanje na prireditvi pa dokaz da je potrebno biti na tovrstnih prireditvah.to je lepa priložnost za promocijo Prlekije,Pomurja in Slovenije.

Galerija slik

Milan kot mentor Kmetije: Nov začetek
Natisni Priporoči

Po Prlekiji s starodobnimi kolesi
Natisni Priporoči

Poročilo o rezultatih ocenjevanja
Natisni Priporoči
1. FESTIVAL MARMELAD IN DŽEMOV 2014 JE POD STREHO
P O R O Č I L O O REZULTATIH OCENJEVANJA
9. avgust 2014
1. Festival marmelad in džemov, ki se je odvijal v sklopu 30. Prleškega sejma je uspešno spravljen pod streho. Prireditelji festivala Etnološko kulturno Društvo Künštni Prleki, Društvo EKO Prlekija, LAS Prlekija, Zavod TRS in Turistično društvo Ljutomer so zelo zadovoljni, da so na tem dogodku odkriti pravi mojstri kuhanja marmelad, bodisi po tradicionalnih ali inovativnih receptih in postopkih.
Zanimivo je predvsem to, da so ljubitelji marmelad dali na prvo senzorično ocenjevanje najboljše vzorce, ki so dosegli izjemne rezultate.
Vzorce domačih marmelad in džemov je ocenjevala tri članska komisija pod vodstvom Esada Šabanoviča, specialista za produkte iz sadja. Komisija je na podlagi Pravilnika o senzoričnem ocenjevanju, ocenila skupaj 80 vzorcev marmelad, ki so bili predhodno razdeljeni v tri kategorije: sadne marmelade, sadne z dodatki in eksotične-posebne vrste marmelad. Za senzorično ocenjevanje kakovosti je komisija upoštevala uradne kriterije, ki se še vedno uporabljajo tudi na drugih javnih prireditvah: za vonj ( 0-2 točke ), barva ( 0-4 ), zgoščenost-konsistenca ( 0-6 ) in okus ( 0-8 točk ), skupaj doseženih 20. točk za ocenjeni vzorec. Pri veljavnem kriteriju ocenjevanja, komisija priporoča organizatorju prireditve, da se v bodoče opravi uskladitev oziroma korektura ocen med vonjem, barvo in teksturo in prilagodi tudi mednarodnemu nivoju ocenjevanja.
Med 80 ocenjenimi vzorci marmelad, je najvišje senzorične ocene komisija dodelila osmimi vzorci z maksimalnim številom doseženih 20 točk. Na osnovi idejnih pravil Organizatorja prireditve, je istim marmeladam dodeljen tudi prestižni naziv >kraljica marmelad< z zlatim odličjem. Mnenje komisije je, da je vsaka kraljica marmelad imela svoj značaj, vsaka je tudi zgodba zase, ker so brez izjem, izdelane po dovršenem postopku, ki je porok visoke kakovosti.
Komisija je bila presenečena in navdušena tudi nad drugimi vzorci marmelad in džemov, ki so ravno tako dosegali v povprečju visoke ocene. Da so marmelade na prvem festivalu bile odlične, pa zgovorno pove še število 34 vzorcev, ki so ocenjeni nad oceno 19 točk in avtomatično pridobili status zlatih priznanj. Pri zlatih marmeladah in džemih je komisija zaznala, da je sinteza vseh sestavin bila v idealnem razmerju, kar pomeni, da so izdelovalci dali velik poudarek na njihovo skladnost, ki se je povezala v fino harmonijo in poln okus po sadju iz katerega je vzorec izdelan. Zlate marmelade so se odlikovale tudi z manjšim vnosom sladkorja ( sladkost prilagojena današnjim zahtevam in trendom, več sadja- manj sladkorja). Vsebnost sladkorja v vzorcih je komisija sproti preverjala z digitalnim refraktometrom, pH vrednost pa tudi z digitalnim pH metrom. Pri ocenjevanju vonja in barve komisija ni imela posebnih zapletov, vzorci so ustrezali vsem kriterijem. Konsistenca (čvrstost) marmelad je bila zadovoljivo homogena in dobro mazava. Okus je bil prijeten, poln in harmoničen po izvirni sestavini iz katere so vzorci marmelad in džemov izdelani.
Srebrno odličje je prejelo 33 vzorcev marmelad in džemov. Komisija je pri teh vzorcih zaznala nekaj pomanjkljivosti, ki so se odražale predvsem na odsotnost okusa po sadju, ki ni dajal občutka polnosti in je bil prekrit ter nekoliko neharmoničen in nevtralen.
Za bronasta odličja je komisija dodelila 13 priznanj. Pri vzorcih, ki so ocenjeni z bronastim odličjem je ocenjevalna komisija pogrešala več harmoničnosti v okusu in intenzivnosti v vonju in barvi. Predmetni vzorci marmelad in džemov so imeli bolj kašasto in tekočo konsistenco (neprimerno zgoščenost). Na strokovnih ocenjevanjih komisija ne ocenjuje tekočih kaš, ampak marmelade, ki se po tradiciji še vedno izdelujejo >na žlico< in so primerno zgoščene za mazanje.
Posebej pa je komisijo razveselilo to, da pri vseh ocenjenih vzorcih ni naletela na težje napake kot so npr. plesen, prežganost, potemnitev, sinereza (izločanje vode iz marmelad) in znaki fermentacije.
Dvigu in širjenju obsega znanja veliko prispevajo tudi organizirani tečaji in praktična izvedba kuhanja marmelad , kjer udeleženci pridobijo uporabna znanja o abecedi izdelave marmelad, postanejo bolj samostojni in se zanesejo na svoje znanje ter niso več odvisni od drugih.

Vsem izdelovalcem marmelad in džemov iskrene čestitke z strani ocenjevalne komisije za dosežena odličja in izkazano mojstrovino pri kuhanju sadnih produktov.

Prireditelju ocenjevanja pa se ob tej priložnosti tudi prisrčno zahvaljujemo za povabilo in zaupanje v našo stroko, ki smo jo pošteno in nepristransko prispevali od prvega pa do zadnjega vzorca na zahtevnem strokovnem ocenjevanju marmelad in džemov.

Pripravil predsednik komisije
Esad Šabanovič

Rezultati in ocene v priponki

1. festival marmelad
Natisni Priporoči

S Puchom po Prlekiji
Natisni Priporoči

1. Festival marmelad
Natisni Priporoči
Spoštovani proizvajalci marmelad! Z veseljem Vas vabimo na prvi Festival MARMELAD 2014, ki bo v Ljutomeru v okviru Prleškega sejma na Glavnem trgu, dne 9. avgusta 2014. Prireditelj festivala je Etnološko kulturno Društvo Künštni Prleki, Društvo EKO Prlekija, LAS Prlekija, Zavod TRS in Turistično društvo Ljutomer.

Na prvem Festivalu MARMELAD je predvideno tudi ocenjevanje kakovosti raznih vrst marmelad, ki so razdeljene v 3 skupine: sadne marmelade, sadne z dodatki in eksotične marmelade. K marmeladam prištevamo tudi vse vrste džemov za ocenjevanje kakovosti.

Ob tem dogodku Vas prisrčno vabimo, da ne zamudite enkratne priložnosti in pošljete svoje vzorce marmelad na ocenjevanje. Strokovna komisija bo na osnovi pravilnika ocenila Vaše mojstrske sposobnosti in skrivnosti pri kuhi raznovrstnih domačih marmelad.

Vrhunec tega dogajanja pa bo vsekakor podelitev laskavih priznanj za najboljše marmelade s 1. KRALJICO PRLEŠKIH MARMELAD. Slavnostna podelitev bo v soboto, 9. avgusta 2014 na sejmu v Ljutomeru.

Vzorce je potrebno oddati najkasneje do 5. avgusta 2014. Na vzorcu napišemo čitljivo ime marmelade ter ime in priimek lastnika z naslovom bivanja, telefon in e-naslov. V ocenjevanje dostavite po 1 kozarec od vsake vrste marmelade. Cena za 1 vzorec znaša 3 €.

Na festivalu udeleženci lahko obiskovalcem predstavijo svoje nagrajene marmelade, ponudijo jih tudi v pokušnjo in prodajo.

Dodatne informacije dobite:
na telefonski številki: 041/909-312 (g. Milan Belec)
e-pošta: mprlek@gmail.com
Vabilo na festival v pdf obliki

Poskrbite, da bo naše sadje ostalo za naše otroke!

Prvi vzorci že prispeli
So pa prispeli že prvi štirje vzorci marmelad. Zanimivo, da jih je poslal Franc Kastelic, možakar, ki poskrbi za to, da je sadje na mizi tudi pozimi. Doma je s Črnič v Vipavski dolini.

Gotovo pa bodo tudi bližnji kuharji in seveda kuharice z veseljem prinesli svoje marmelade.