Künštni Prleki smo se v sredo 19. oktobra podali na Gomilo. Na tem mestu je spominsko obeležje, katero je posebno zaradi tega, ker se tam stikajo štiri občine. Juršinci, Sveti Tomaž, Sveti jurij in Ljutomer. Nekaj korakov stran pa stoji razgledni stolp na Gomili.

Tokrat je bilo drzno dejanje povzpeti se na stolp. Veter je pihal tako močno, da je bilo že na tleh težko stati pri miru.Toliko bolj pa je pokazal svojo moč na vrhu stolpa. Vendar so Milan, Branko, Nandek, Miha bili tisti pogumni, ki so se povzpeli na vrh. Nagrajeni so bili z nepozabnim razgledom daleč na vse strani. Tudi Sebastjan je s prve ploščadi posnel del te prelepe narave.

Nadaljevali smo do središča Male Nedelje, kjer so nam domačini predstavili kraj. Posnetek pred kulturnim domom. Obisk romarske cerkve, v kateri so zapeli člani Malonedeljsega okteta. Živa enciklopedija Ludvik pa je predstavil nekaj zelo zanimivih podatkov. Kot kronist jih zapisuje, v kratkem bo izšla njegova knjiga, katera bo na več kot 800 straneh prikazala zgodovino bližnjih krajev. Zavzetost s katero prikazuje omenjene dogodke, prevzame vsakega izmed nas.

Kraj Mala Nedelja in bližnji kraji so posebni in so bili zelo pomembni v zgodovini. Žalostni smo bili, ko smo stopili na dvorišče rojstne hiše Dr. Karla Grosmana, gotovo je razpadajoča rojstna hiša žalostna podoba in ogledalo naše družbe. Ena patrija manj in ta pomemben domačin bi lahko imel spodobno urejeno domovanje, v katerem je bil rojen.

Ludvik nam pove, da je g. Karl Grosman bil kot odvetnik v Ljutomeru zelo spoštovan, njegova vrednota pa je bila tudi to, da je veliko prav naredil zastonj tistim revnim domačinom, kateri si niso mogli privoščiti odvetnika.

Ob igrišču smo videli tudi lepo zloženo opeko, katero so pridni člani TD Mala Nedelja naredili poleti. Tokrat pa jo bodo žgali. Gotovo je to opravilo nekaj posebnega in le redki se spomnijo, da so ljudje nekoč na podoben način pripravljali opeko za domove, kateri so zrasli po naših krajih.

Moderno kopališče BIO TERME so nas pričakale pred večerom. V dolini je ponehal tudi veter. Doživeli smo lep sprejem in Tihomir je pohvalil naše delo ter nas z veseljem povabil na ogled prelepega hotela. Prleško pesem smo zapeli tudi kopalcem, kateri so nas nagradili z aplavzom.

Večmesečno snemanje širom po Prlekiji smo zaključili v prijetni družbi domačinov in nazdravili filmom, kateri bodo nastali. Posneto imamo 20 ur gradiva, sedaj pa sledi montaža in izbor najbolj zanimivih dogodkov. Ko bo vse to končano pa bomo vsem tistim, kateri so nam pomagali, to z veikim veseljem tudi pokazali.

Prlekija bo dobila edinstven filmski zapis v katerem se bo našlo veliko zanimivosti. Nadaljevali smo delo katerega je pričel pomemben domačin s prvim slovenskim filmom.

Tudi tokrat se zahvaljujemo vsem, kateri so z veseljem sodelovali in nas vodili po nam neznanih poteh.

Galerija slik

Künštni Prleki smo prekolesarili večji del Prlekije. Uspelo nam je, da smo obiskali tudi občino Sveti Jurij ob Ščavnici. Predvsem kmetijsko področje. Spoznali pa smo, da je to kraj, kjer je rojeno največ kulturnikov, kateri so pomembno zaznamovali življenje v kraju.

Bilo jih je veliko, ki so pomebno nastopili v slovenskem merilu. Danes so za to dokaz premnoga društva, ki združujejo večino prebivalstva.

Stara Gora je zelo pomemben kraj z najstarejšo zgodovino. Mlin na veter, kateri je edini delujoči mlin ne samo v Sloveniji, tudi preko meja, se ne najde podoben mlin. Tukaj smo bili postreženi z zlevankami.

Muzej kmečkega orodja je pomemben za zgodovino. Zbrana so orodja, katera so bila uporabljena pri delu na kmetiji kot orodja ali pripomočki, kateri so pomagali pri preživetju. V stari šoli je zbirka 250-letne zgodovine.

Turistično društvo Stara Gora ohranja tudi običaje, eden izmed posebnih je KÜČAJE jabuk. Prešanje na stari preši in še veliko kmečkih opravil, katera poskušajo iztrgati pozabi. Oldtimeri imajo veliko posebnih vozil, njihove prireditve pa privabijo veliko udeležencev v te kraje.

Z Županom Alojzem Slano smo se sprehoodili po središču kraja in se prepričali, da je kraj nekaj posebnega in zanimivega. Na kmetiji Slana smo se srečali z ponosnimi domačini. Najmlajši sin Marko nem je pokazal njihove iskre konje s katerimi uspešno nastopajo na konjskih dirkah.

Zaključili smo na izjemno zanimivem Blaguškem jezeru. Spekli smo si kostanje, katere smo nabrali ob poti. Pečen krompir namazan z zoblom pa je bil posebna poslastica.

Zahvaljujemo se vsem, kateri so nas sprejeli in nam zaupali skrivnosti, karere so njihova posebnost. Ko bomo končali z delom v montažnem studiju pa bomo filme z veseljem pokazali.

Galerija slik

Prleki smo znani po trmi in vztrajnosti, dobri volji in kot ljubitelji žlahtne kapljice. Med take spada tudi naš Branko Kranjc iz Cubra.

Branko je že več kot 30 let težki sladkorni bolnik na inzulinu. Zadnji dve leti pa mora vsak drug dan v bolnico Rakičan na dializo zaradi odpovedi delovanja ledvic, le to pa je povezano z dolgotrajno boleznijo. Čeprav mnogi podobni bolniki postanejo brezvoljni in odvisni od drugih ljudi je pri Branku drugače. Poleg druženja s prijatelji je pričel vsak dan hoditi iz Cubra do Jeruzalema. Skoraj vsak dan ga vidimo na tej relaciji.

Meseca maja se je udeležil športnega tekmovanja invalidov v atletiki za Polajžerjev memorial. Nastopil je v kategorijah 100 in 200 m v hitri hoji in dosegel prva mesta v državnem prvenstvu. V kategoriji skok v daljino pa je bil odličen tretji.
Ti rezultati so mu dali voljo, da je pričel s še bolj intenzivnimi treningi. Rezultati pa so mu odprli možnost, da sodeluje na evropskem prvenstvu (športnih igrah) za dializne in transplantirane bolnike.

Igre bodo potekale v sosednji Hrvaški v Zagrebu med 19. in 26. avgustom 2012. Vsekakor pa je nastop odvisen od zdravstvenega stanja. Z veliko kondicije pa ima seveda veliko več možnosti. Vsi kateri poznamo Branka, vemo da je vztrajen in mu bo gotovo uspelo.

V pisarni LTO na Jeruzalemu imajo posebno knjigo, v katero se vpiše vsak njegov obisk. Tokrat je bil na tej poti že 104 krat. Ob stotem obisku pa so nazdravili s kozarčkom rujne prleške kapljice.

Največjo spodbudo mu dajeta žena Suzana in hčerka Ines. Kot vestnemu članu Künštnih Prlekov želimo veliko kondicije in uspešnega nastopa.

Branka sem spremljal na njegovi poti in naredil nekaj posnetkov v lepem sončnem jesenskem dnevu.

Galerija slik

Künštni Prleki so tokrat prekrižarili občino Sv. Tomaž. Na domačiji, kjer je bil rojen pisatelj Franc Ksaver Meško so nas sprejeli daljni sorodniki. Nadaljevali smo potepanje do športnega centra Mostiščar.

Zaustavili smo se ob obnovljeni viničarski hiški, katera je lep primerek ljudske gradnje. Ob klüčaji smo se srečali z Jožico, katera nam je predstavila zgodovino kraja in zanimivosti, ki so ohranjene. Ena izmed takšnih je klüčaja, katera je bila namenjena shranjevanju orodja in pridelkov. Te zanimive majhne hiške so bile postavljene na obronkih vinogradov. Te še ohranjene so lepo urejene in bodo ostale še dolgo spomin na čase, ko so preprosti ljudje vedeli, kako živeti z naravo.

V središču smo se srečali z županom Mirkom Cvetkom. Povedal nam je, kaj je tisto, na kar so ponosni v tej mladi občini. Presenečeni smo spoznali, da so naredili veliko. Gotovo pa so asfaltne ceste prinesle največ krajanom. Številna društva v katerih se družijo domačini so zelo delovna.

Del naše poti so nam pomagali raziskovati tudi vozniki Tomosovih mopedov. Jezero v Savcih in Stajnkov mlin pa sta bila kraja kjer smo si privoščili daljši postanek. Nalovili smo si ribe in priporavili malico.

Obiskali smo družino Lukačič. Ljudski umetnik Pepek, kot ga kličejo domačini, nam je pokazal veliko zanimivosti. Samouk, kateri je kluboval vsem težkim časom, je ustvaril bogastvo, ki pa je skrito množici ljudi. Skrbno jih hrani in bili smo redki, katerim je uspelo videti del tega bogastva.

Veverička, katera ja prišla na pomlad k hiši je sprejela naše darilo (kostanj) in se ga takoj lotila. Spoščeno nam je pokazala kako si odpre lešnik in oreh. Hitrost in spretnost s katero pride do sočnega obroka, nas je presenetila. Z veseljem se sprehaja z roke do ramena in godrnja če ji ni kaj po godu.

Presenetila nas je prijaznost domačinov. Široke doline so bile polne pridnih kmetovalcev, ki so pospravljali pridelke. Traktorji so obračali zemljo in jo pripravljali za nova semena.

Končali smo na Gomili. Vrh na katerem se stikajo štiri občine. Z vrha razglednega stolpa pa sega pogled daleč naokrog. Tudi tokrat smo spoznali, da imamo na dlani lepote in posebnosti, vendar jih ne poznamo. Künštni Prleki smo uspeli videti in  spoznati nekaj teh lepot. Ko bomo dokončali našo zgodbo pa bo le-ta pomagala spoznavati tiste lepote, katerih ne vidimo.

Galerija slik

10. septembra so se odpravili Künštni Prleki v Središče ob Dravi. Zgodaj zjutraj so prispeli na obnovljen trg pred občinsko zgradbo, kjer jih je pričakal župan Jurij Borko, kateri je predstavil občino in razvoj le-te.

Imeli so čast srečati se s prvim častnim občanom Središča Martinekom Habjaničem, kateri je povedal veliko zanimivosti o razvoju kraja.

Obisk oljarne, kjer so imeli osrednjo prireditev je bil priložnost spoznati veliko ponudnikov kateri so sodelovali na tej prireditvi. Seveda je glavni poudarek na bučnem olju. Neverjetna je bila ponudba jedi in peciv, katera so bila tokrat predstavljena.
Potepanje so nadaljevali do Sokolane, osrednje prireditvene dvorane v Središču, ubrano petje ženske skupine JUAN je bila nagrada za ta poseben obisk.

Boris Kočevar s katerim so se srečali v parku pred cekvijo na Grabah je povabil Milana na ogled stare struge reke Drave. Bogastvo katerega ponuja ta del Prlekije je neznan večini ljudi. Gotovo je to tudi sreča za ta biser narave. 52 haktarjev velik otok je posebnost o katerem vedo le redki kaj povedati, še manj je takšnih ki vedo, da je to največji slovenski otok. Žuborenje Drave, pretakanja preko brzic in ustvarjanje tolmunov je nekaj kar le stežka najdeš. Vožnja s kanujem, opazovanje življenja v bistri reki se stežka opiše. Videti ščuko ko zaplava izpod goste rečne trave, petje premnogih ptic in cvetovi, kateri cvetijo samo tukaj na produ. Raj katerega je potrebno skrbno čuvati. Boris je človek ki je del te neokrnjene narave.

Obisk gradu Velika Nedelja postreže s premnogimi posebnostmi. Zbirke predmetov v okolju, ki mu daje občutek prisotnosti nekdanjih prebivalcev. Vodenje po gradu je zanimivo, še bolj, saj Manica pozna večino skrivnosti in jih razloži na zanimiv izviren  način.

Künštni Prleki so spoznali del teh zgodb. Film katerega bodo videli gledalci pa bo zagotovo poseben in bo predstavljal veliko posebnosti in zanimivosti.

Galerija slik

V lepem jesensken septemberskem dnevu so künštni Prleki posneli drugi del filma. Tokrat so pri Ozmečevih imeli počitek pod jablano in pojedli dobro kislo žüpo, na Ormoškem jezeru pa spoznali moč vode in videli da sosedje Hrvati upravljajo s tem bogastvom.

Orintološki park je poln ptic, našteli so jih 174 vrst, med njimi takšne, ki se pojavijo samo v tem raju, presenetila pa jih je skupina mladih galebov.

Obiskali so Ormoški most, kateri je postal simbol boja proti okupatorju leta 1991, središče mesta Ormož pa jim je pokazala prikupna vodička, po grajskih sobanah in v pristavi pa so imeli čast spoznati pomebni del zgodovine s prikupno Manco.

Zadnje kadre so posneli v najsodobnejši in najlepši okrogli kleti v Ormožu. Mitja jih je popeljal v tretje nadstropje, kjer stojijo mogočni leseni sodi. V preši so se srečali z najnovejšo tehnologijo prešanja, mogočne dvorane polne inoks cistern pa hranijo najboljša vina. Presenečeni so bili nad podatkom, da so za vina prejeli v zadnjem času preko 20 zlatih priznanj na mednarodnih sejmih.

Galerija slik

Künštni Prleki smo pred časom posneli prvi CD, ki so ga poimenovali "Glih zej". Prisluhnite izsekom pesmi.